Saturday, August 4, 2012

waking up.

waw never thought I will get there but always wanted to reach those worlds: Havent been around becasue I have been busy living!!

After my last break down episode, life was pretty good.
Cutila sem!! Cutim!!!
Ziva sem!!!!
Bla sva v kocevskem rogu, zjokala sm se ker sm cutla zivljenje v gozdu, spet sm bla sposobna objet drevo, uzivat v vonju zivljenja, se ne prtozvat nad svicanjem medtem ko sm porivala svoje orjasko telo v klanec, smejala sm se na glas, tekla od jase do jase ko en zgublen otrok, se predajala soncu in sepetala, da nebi motila narave, ljubila sm svojga fanta, cenila dejstvo, da sva skupaj, pojedla sm kosilo sred pragozda brez da bi stela kalorije, sexala brez da bi se obracala okrog ce me bo kdo vidu in se bom osramotila, hodila sem po dezju in najbol mi je blo, cutila sem dez in fanta! cutila sm zivljenje. naslednji dan sva sla v bosno, prezivela vikend z malimi cigancki, obcudovala sem jih bolj ko karkoli, obcudovala sm glow svojega fanta, cist sm se zatrapala v njega, kako so ga mel vsi radi in so ga sprejel ko da je kak bog. jedla sm, pila sm pivo in rakijo, ko se mi je oglasila debela bulimija, sm ji rekla: "sm ti rekla da bo tko, preziveli bova ta vikend. mir mi daj!" no, predno sm prsla v bosno, sm mela totaln break down (te se konstantno dogajajo ampak so dnevne epizode, se ne zavlecejo v teden, dva in jih laze obvladam) ....
zbudila sem se super, navdusena nad najinim naslednjim tripom, ampak mala tezavica: prevoz sva imela z mojim dvema. ko se je priblizeval trenutek odhoda in se prej mojega pakiranja, sm zacela kricat in jokat da sm debela, da sm ogabna in da ne grem nikamor taka. jokala sm da sm se cez noc zredila vsaj pet kil. fantu ni blo nc jasno, tko dobesedno nc, ker sm se v roku 15 minut totalno spremenila. ko sm se napakirala - (kasneje sm ugotovila, da se ubistvu nisem napakirala, nism mela ene konkretne stvari za oblect s sabo, samo dolge, ponosene crne obleke, fuj) - sm si nadela svoj nov "julia roberts" klobuk, ki ma po nekem brutalnem naklucju dobr vpliv na moj attitude...in sva sla. pred blok cakat prevoz. hitela sem in vlekla fanta za sabo, da je ne bova zamudila minute, ker je moja mati rekla odhod ob 11h. zivcna, res zivcna sem jo 10 cez 11 klicala kje sta, in mi rece, da prideta cez pou ure ker sta sla v avtopralnico! WTF!?
snel se mi je! kr tm pred vsemi so se mi ulile souze. obcutek, ki mi ga mojedva dajeta, da morm bit tocna, spostljiva, vedno na mestu....onedva pa ne jebeta pet posto!!!?!?!
ant me je objeu in reku... "shhh!! doesnt matter. we are together, and thats all that mattters!! lets go have a beer!!" ko sva stopla v lokal nasproti bloka, so prakticno vsi moski, ki so bli v tistem trenutku tm, odlozil pivo in me pogledal. "Gospodicna eleganca!" mi je en reku. haha gospodicna eleganca lol jst s svojim cabi telesom, debelimi nogami in nizko postavo, smena ko hruska sm...sm gospodicna eleganca...seriously!!?!
komplimenti se niso dotaknl mojga ega in moj fnt mi je reku "see, everywhere you go, people notice you.!" me je ponosno objel in mi prtisnu lupcka.
moja douga faca pa je padla do kolen, vse kar mi je hodil po glavi ej kako me lahko mojedva tko obracata, delata kar hocta men pa tezita in jst se pustim!
Se ko sva pila pivo, sm se vsa zivcna obracala nazaj, da ja nebi zamudila.
Ko sva koncno stopla v avto, se je mami obrnla nazaj in me pogledala, ko da je vidla zirafo v avtu, ni vedla a nej se smeji al nej lovi sapo. "ojoj, tole ti pa ne pase!" mi je rekla, ko je vidla klobuk. "postara te, pa smesna si!" wtf!!!!!!!!?!!? tut atiju ni biu klobuk vsec, bojda sm ga prevec nabila naprej ?!?!?!
no, kljub bolecini, k sm jo cutla, sm lahko tolk trmarla, da sm se 4 ure vozila s klobukom na glavi, tko da vsakic ko se je okol obrnla, je vidla kako smesna sm s klobukom.
no, ko smo bli enkrat vn iz avta in sva sla s fantom po svoje, je blo vse lazi, ampak vsakic ko smo se srecal, sta prebudila mojo bulimijo. kukrkol.
po bosni sva pa sibala na najin prvi skok s padalom.
aaaa!!! so ql.
mam prjatla, k profesionalno skace s padalom, pa sm mu sam rekla, dabi sla midva s fantom skoct in je vse organizeru po najkrajsi mozni poti in tko sva cez noc sla skoct s padalom. pogresala sm adrenalin in nagle odlocitve!!! mela sva popoln dan.
vsi dnevi so bli popolni, sej pravm, vsak dan ena ura drame, valda, ampak me ni unicla, ker sm po drugi strani cutla stvari, zavedala sm se kaj se dogaja z mano in z mojim popolnim fantom so stvari precej bolj enostavne.
mislm da mal cutm, da me obozuje :)
such a pleasant feeling to be loved!
seveda sm po zadnji epizodi dvotedenske drame sla direkt nazaj na terapije, ceprou sm mela neko idejo v glavi, da v casu, ko mam tuki fanta, ne bom hodila na terapije, tko da sva lahko mal bol frej, ampak ja, se je po strnajstih dneh izkazal da to ni dobra ideja.
rada mam svoje zivljenje, kmal bom cutla se vec.
Im on my way up!!!
fnt me je nafilu z upanjem, z entuziazmom, z ljubeznijo, z vero vame....pravi, da sem lepa zenska, sposobna, da morm nadaljevat s pisanjem knjige za otroke, ko bo on sou nazaj na novo zelandijo pravi, da morm na igralski tecaj in da morm spet plesat......ves ta potencial vid v meni, in me je dvignu, komi cakam, da bom vse to pocela.
ze samo da recem "komi cakam" mi srce zacne razbijat....ze doug casa nism cutla tega, nekega navdusenja, nekega pricakovanja....
sploh ne znam povedat, ampak deep down cutm zivljenje. cutm da zmorem. cutm da sm sposobna in da bo ful zabavno!
DEEP DOWN cutm, kasn naredk sm nardila v enem letu odkar sm na zdravljenju.
ja, se vedno se vsak dan borim z bulimijo, se vedno je prisotna v vsakem trenutku, se veno me unicuje in mi govori, da sem grda in debela, nesposobna in da smrdim. zadnjic mi je rekla, da sm grda ko zaba! ?!?! kr neki, bizarne zgodbe mi prodaja in ni lahko zivet tko da vrjames, da si grd ko zaba. tolk vrjamem, da se zovrazim.
ampak nekje nekako samo cutim upanje, cutim prihodnost.
ni da mi trga in da sm back on a track,ampak cutim in spostujem svoje stanje bolj.
ja mam bulimijo, ampak zarad tega se nism najslabsi clovek na svetu. vse bo ok.

now off to pray that this hope last long!

No comments:

Post a Comment