Bulimia having a sleepover

Prezivela sem prvi dan sama, brez nadzora in brez pripravljenga kosila... ful me je blo strah, ker to je bla idealna priloznost, da skozlam vse kar se mi nabira zadnje tedne...po tistem debelem petku me je blo se bolj strah, da se bom dejansko spravla na vikend postenje, pa sm se dobr sprickala z Egom. zjutri sm normalno pojedla svoj ze zelo dolgocasen zajtrk, 1:0 zame. dopoldne sm zabila pred racunalnikom, pisala program za otroke in gledala butaste filme, on 12.30 pa mi je ze zacel krult po zelodcu in slaba volja se je zgrnla name ko strela z jasnega... kosilo...hm... kosilo!! nisem si skuhala kosila ze 4 mesece, nevem kako to gre, da prevzamem odgovornost za svoje slabo pocutje po kosilu. zdj mi je blo super, ker mi je kuhala mami vsak dan, ko sem prsla iz sluzbe, me je cakalo kosilo, tko da mi za nc ni blo treba skrbet in se nisem obremenjevala s to hrano, prej pa na novi zelandiji fant. ko pojem kosilo, morm takoj hrano odstranit izpred svojih oci, ponavadi se mami pospravi za mano iz tega razloga (god bless moms!) in moje roke so ciste...ampak sama mislit na to, kaj bi jedla, kaj bom jedla, pripravit, se kregat z glasom v glavi naj spustim kosilo medtem ko rezem bucke in potem stat tam in mesat in vohat hrano in cakat, da bo ready..vec kot dovolj casa da me ta bulimija spravi na kolena. potem je to treba pojest in potem pospravit......namesto 15 minut opravka s hrano imam kar na enkrat uro in pol opravka s hrano. uceri sm si nardila mesano zelenjavo in kos kruha, in sem oblezala na kavcu za naslednje 3 ure s kamnom v zelodcu in s kregom v glavi zakaj hudica sama sebe spravljam v tak polozaj, mar nebi jedla in to je to. kosila mi postajajo cedalje tezja, tut ce mami kuha, zadnje dni me vedno sili na bruhanje in slaba vest me zre iz vseh strani, zakaj sem jedla!!! bulimija me je sprehajala od wcja do kavca od wcja do kavca ene 2 uri, ampak se nism pustila. vs cs sm mela v glavi "uciteljica si, nemores bit pokozlana!"  uspela sm. kotla sm se tut nazret sladkega, pa sm si vzela en jogurt in to je blo sele veselje. v hladilniku mam navaden jogurt in jogobelo. predno sm prsla do hladilnika sem vedla, da bom vzela jogobelo, sej bi rada neki sladkega, ko pa sm vidla navaden jogurt, se je fajt zacel...."jogobela je sam cukr, navadn jogurt vzemi!"   "ne nebom, ker hocm samo cukr!"   "ampak ce bos vzela jogobelo, bos mogla it kozlat!"   "ne pa ne bom, ker sem normalna! vredu je, ce pojem pac samo cukrast jogurt!"    " ne pa ni!! in nisi normalna!"   "ja pa je!"    "ne pa ni" ..... 20 minut, prisezem, okrog enega jebenega jogurta. no, nakoncu sm vzela jogobelo in se par jagod in sm se pobrala vn. zuni sm bla 3 ure, s prjatlom sva sla na sprehod, smejala sm se in kul mi je  blo, vesela sm bla, da sm pojedla jogobelo!!! ob 8h sm prsla domou in nism bla nc lacna, oziroma nism hotla bit lacna, pa mi spet bulimija rece "nc ni treba jest, zdj je ze 8 ura, spusti vecerjo, sej si jedla jogobelo!"    "ok!" recem in se grem umit. ko se vidim v ogledalu, si recem "ma a bos pustila tej prasici, da te tko zmanipulira. cas je za vecerjo in pika.!!" uuu samo res.  v tistem trenutku mi preklopi v glavi.... ok, ful sm hodila, zdj se lahko nazrem. lahko si dam duska, itak se nism ze dolgo.  bulimija me nagovarja, da nej se lotim konkretnega kuhanja, naj plezam po omarah in iscem, ce je kje kaj sladkega. najdem puding, in odlocim se, dda bom si skuhala puding. seveda mi je jasno, da ce to nardim, je po meni, ker puding je "puke trigger"  .. hitro nardim nacrt v glavi, da bom pojedla samo eno salcko, tolk ko rabim, ostalo bom pac vrgla stran...bulimia its a wast of foon anyway. kar dobro sledim navodilom iz glave, iskoriscam dejstvo, da sem sama in me noben ne ovira pri mojem masakru, nakar mi neki prebije, only god knows what that was, in si recem "ma dej pust vse to in pejt spat, utrujena si in v vaskem primeru bos padla dol zdj, ne seri s tem pudingom in futrom. go call your boyfriend!"  brez prepiranja pospravim vse, ugasnem luci in grem v sobo....
dans se zbudim in dojamem, kaksno zmago sem uceri prouzaprou osvojila.  cel,ampak res cel dan sm se kregala in borila in nakoncu k sreci vse skupi dobr izpeljala. jedla sem 4x, normalno, zdravo in dobro, prepricala sm svojo prjatlco bulimijo, da kljub temu, da starsev ni doma, ni treba da delava prizdarje, cmon thats soooo 17!! and am not 17.
zakon mi je filing, da mal obvladujem tole zadevo.
ceprou mam dans zeloooo posran dan, pocutim se tko left out in spet mam neke prebliske z ljudmi in sm dan zacela kot najgrsa in najgroznejsa oseba na svetu, s kero se itak noben noce druzit, ker sm fake in lame....well, i guess thats fight. i put up fight every freaking second, every moment of my day. no-one knows how does that feel...