eh te dni, sploh ne stejem vec, ampak mislm da je ze 14 dni, res ne skrbim lepo za svoje telo.
Vsak dan se mi zdi da pojem najvecje kosilo v tedni, in vsak dan je moje telo vecje.
Dans sm oblekla eno obleko in po treh korakih mi je zlezla do popka, 14 dni nazaj pa sm ravno zarad te obleke ponosna stala pred ogledalom in si misla: poglej me, nic vec se ne redim, ko bi le ostalo tko.
Zadnjic sm sicer razmisljala, kolk groze sm ze svojemu telesu povzrocla. Fizicno sm ga unicevala vsa ta leta in ne samo to, zadel me je, da je se vecja skoda bla povzrocena z mojimi sovraznimi mislimi.
Bogo telo, tolk ma za predelat, pol ga pa se jst zmerjam, da je grd in debeu, pa ubistvu sam ni nikol biu nc kriv.
Na cesti nebi sla nikol zmerjat debelega cloveka "poglej se, debeluh ogaben, nic nisi vreden, zguba si!"
a to sama seb delam konstantno vsak dan.
vsako jutro mam jutranji pregled v ogledalu, nikol ga ne opravim pozitivno. nevem, ce se bom sploh naucila kdaj, da je zivljenje VELIK vec od ravnega trebuha pod majico.
Tko sm omejena na te kile, da bog pomagi ampak res sm zabita.
Ujeta sm med obcutkom naklonjenosti zivljenju in sovraztvu do svojega telesa.
Moja rit je ogromna te dni, in ne, ne dramatiziram, res sm se zredila ene 5 kil.
moj obraz je grozno grd. ogabna sem.
res sem.
borim se po svojih najbolsih moceh, saj je od moje borbe odvisna moja prihodnost, ampak spet sem telo- tempelj zamenjala za telo-smetnjak!
dans sm se nazrla, jao kr po tekocem traku sm sal...najprej spraznla doma vse pol pekarna in pol trgovina!
grozno me boli glava, ker sm dehidrirana in nazrta.
nism lepa-
kadila sm. se pivo sm spila, zato da sm lazi smokije jedla.
res sm smetnjak.
pa mi ni vsec.
morm rect, da mi je grozno bolj vsec, ko si ga uzamem na izi in ko negujem svoje telo, ko se ne pocutim debelo in ko se ne basem.
dobr se pocutim, ko nimam nc hrane doma, tko da sm to napako ze popravla....pojedla sm vse lol kar pa nism, sm pa vrgla stran.
back to normal!!!
drzim pesti sama zase.
namest da bi se potrudla zase, ker mi je blo ze par dni nazaj jasno, kam vodi moje pritozevanje, in poskrbela zase, sm nardila kontra....nazrla sm se.
brez zadovoljstva, brez veselja, z istim obcutkom, ko sm ga mela vs cs ko je bulimija najbolj divjala: "samo se dans se nazrem, od jutr naprej bo vse drugac!"
fuck it.
FAIL!!! big fail.
trudim se gledat na vse kot na 14 dni prostega hranjenja in da sm to pac rabla, da bom sla zdj nazaj na svoj ritm.
to mi pomaga, ce sm nezna do svojega telesa, pol nisem tolk besna.
uspela sm mal pospravit stanovanje, da ne omenjam, da je blo zlo razmetano te dni.
ja seveda, jst sm solski primer teorije : nered v sobi, nered v glavi!!!
zdj postavljam stvari nazaj na svoje mesto, mogoce sm pa res rabila 14 dni prostega hranjenja.
slabo mi je od gledanja vseh teh hudih mamic na cesti, k majo vozicek za otroke do 5.meseca pa so cist koscene in stylish! aaaaaaaaaa make me feel sick!!!! jst sm pa tak smetnjak!!!!!
sm ze nardila mir s sabo, da so celebrities pac fotoshopirani, ampak ne, mene te pred mojim nosom motjo.
ma ja, verjetno je vec ko pol teh hudih mamic fuknenih u glavo in glede na to, da sm mal samozavesti regarding to my life experiences dobla, si upam rect, da tut v primerjavi z mano nimajo za burek, ampak vseen, kako so lahko tko spedenane in tko hude. jst sm tak fail.
tut moje cunje so na men ko da sm jih na rdecem krizu dubla, tko se pocutm.
bedna sm cela kr en kiks od boga!
sploh nevem kaj se je zgodil, pa tko dobr mi je slo.
res da zdj delam vec in da sm cist zjebana vsak dan po sluzbi, pa konc lacna skoz, ampak vseen, kr neki krat sm pomesala vse obroke po 1h in sm kr neki random jedla.
joj, morm it nazaj na svoj ritm.
drzim pesti sama zase, da me ne bo zagrabl dans tole vse skupi vn vrzt, ker sm ze pomisla na to, pa sm za enkrat se mocna dost. NE BOM BRUHALA!!
nesmem podlegnt.
pac, moj bogi trebuscek je ogromen in moja rit je debela.
joj, ko bi bli vsaj hormoni in bo cez kak dan minil, bom uplahnla, racunam na to, ampak vseen mam slabo vest, ker sm tak smetnjak!!!
smeti sm!!!
pa nims neki blazno zafrustrerana te dni, nimam nekih velkih problemou, tut z domacimi se ne slism vsak dan: God bless it!!!!!!!!!!!!! feels sooooooooooo fucking good!!!
nevem, popustila sm.
moje telo je grdo in nazrto, koza je grda in bleda, suha in zgarana, moj obraz je star in prazen, grd.
ampak vseeno je to moje telo, telo, ki preboleva bulimijo, telo, ki se zdravi, telo, ki me nosi po svetu. Telo, ki vzburja mojega fanta, telo, ki objame otroka, telo, ki se ne boji. to je moje telo, k bi moglo bit moj telmpelj, moj najboljsi prijatelj in moje zavetje, jst pa se tko spravljam na njega!
rada bi rekla: oprosti, drago telo! pa nemorem, ne morem si oprostit, da je vsaka povprecnica lepsa od mene.
in ko cutim tak odpor do svojga telesa, nism niti neki zlo izvirna s stilom, in sm se bl kr neki.
fuknena sm.
res sm kr ena.
polna nekih ugank in nekih nepotrebnih bednih zagrenjenih ovir v glavi.
sama seb nism dost.
pa koga briga, kako zgledam, sej valda nism tolk grda ku mislm.
to je moje orozje, moj plan b- moja resilna bilka....nism tolk grda ko mislm da sm.
ko jebe vse, ne da se mi ubadat, kul sm.
grem prpravt rebalans.
dost mam jamranja.
grem se sprjaznt s tem da sm zavozila v dveh tednih in poiskat dovolj moci, da se opravicim svojim ledvicam, k me ze kr dost svinsko bolijo, pa zazelet si grem sreco, za uspesno nadaljevanje hranjenja, kakrsnega sm imela zdj par mescev.
moje telo..
Vsak dan se mi zdi da pojem najvecje kosilo v tedni, in vsak dan je moje telo vecje.
Dans sm oblekla eno obleko in po treh korakih mi je zlezla do popka, 14 dni nazaj pa sm ravno zarad te obleke ponosna stala pred ogledalom in si misla: poglej me, nic vec se ne redim, ko bi le ostalo tko.
Pocutim se ogromno, ceprou dvomim, da sm se lahko tolk zredila v tko kratkem casu, vseeno sm bla zlo aktivna in nism jedla sladkarij. nevem kaj se je zgodil, ampak grda sm si.
Zadnjic sm sicer razmisljala, kolk groze sm ze svojemu telesu povzrocla. Fizicno sm ga unicevala vsa ta leta in ne samo to, zadel me je, da je se vecja skoda bla povzrocena z mojimi sovraznimi mislimi.
Bogo telo, tolk ma za predelat, pol ga pa se jst zmerjam, da je grd in debeu, pa ubistvu sam ni nikol biu nc kriv.
Na cesti nebi sla nikol zmerjat debelega cloveka "poglej se, debeluh ogaben, nic nisi vreden, zguba si!"
a to sama seb delam konstantno vsak dan.
vsako jutro mam jutranji pregled v ogledalu, nikol ga ne opravim pozitivno. nevem, ce se bom sploh naucila kdaj, da je zivljenje VELIK vec od ravnega trebuha pod majico.
Tko sm omejena na te kile, da bog pomagi ampak res sm zabita.
Ujeta sm med obcutkom naklonjenosti zivljenju in sovraztvu do svojega telesa.
Moja rit je ogromna te dni, in ne, ne dramatiziram, res sm se zredila ene 5 kil.
moj obraz je grozno grd. ogabna sem.
res sem.
borim se po svojih najbolsih moceh, saj je od moje borbe odvisna moja prihodnost, ampak spet sem telo- tempelj zamenjala za telo-smetnjak!
dans sm se nazrla, jao kr po tekocem traku sm sal...najprej spraznla doma vse pol pekarna in pol trgovina!
grozno me boli glava, ker sm dehidrirana in nazrta.
nism lepa-
kadila sm. se pivo sm spila, zato da sm lazi smokije jedla.
res sm smetnjak.
pa mi ni vsec.
morm rect, da mi je grozno bolj vsec, ko si ga uzamem na izi in ko negujem svoje telo, ko se ne pocutim debelo in ko se ne basem.
dobr se pocutim, ko nimam nc hrane doma, tko da sm to napako ze popravla....pojedla sm vse lol kar pa nism, sm pa vrgla stran.
back to normal!!!
drzim pesti sama zase.
namest da bi se potrudla zase, ker mi je blo ze par dni nazaj jasno, kam vodi moje pritozevanje, in poskrbela zase, sm nardila kontra....nazrla sm se.
brez zadovoljstva, brez veselja, z istim obcutkom, ko sm ga mela vs cs ko je bulimija najbolj divjala: "samo se dans se nazrem, od jutr naprej bo vse drugac!"
fuck it.
FAIL!!! big fail.
trudim se gledat na vse kot na 14 dni prostega hranjenja in da sm to pac rabla, da bom sla zdj nazaj na svoj ritm.
to mi pomaga, ce sm nezna do svojega telesa, pol nisem tolk besna.
uspela sm mal pospravit stanovanje, da ne omenjam, da je blo zlo razmetano te dni.
ja seveda, jst sm solski primer teorije : nered v sobi, nered v glavi!!!
zdj postavljam stvari nazaj na svoje mesto, mogoce sm pa res rabila 14 dni prostega hranjenja.
slabo mi je od gledanja vseh teh hudih mamic na cesti, k majo vozicek za otroke do 5.meseca pa so cist koscene in stylish! aaaaaaaaaa make me feel sick!!!! jst sm pa tak smetnjak!!!!!
sm ze nardila mir s sabo, da so celebrities pac fotoshopirani, ampak ne, mene te pred mojim nosom motjo.
ma ja, verjetno je vec ko pol teh hudih mamic fuknenih u glavo in glede na to, da sm mal samozavesti regarding to my life experiences dobla, si upam rect, da tut v primerjavi z mano nimajo za burek, ampak vseen, kako so lahko tko spedenane in tko hude. jst sm tak fail.
tut moje cunje so na men ko da sm jih na rdecem krizu dubla, tko se pocutm.
bedna sm cela kr en kiks od boga!
sploh nevem kaj se je zgodil, pa tko dobr mi je slo.
res da zdj delam vec in da sm cist zjebana vsak dan po sluzbi, pa konc lacna skoz, ampak vseen, kr neki krat sm pomesala vse obroke po 1h in sm kr neki random jedla.
joj, morm it nazaj na svoj ritm.
drzim pesti sama zase, da me ne bo zagrabl dans tole vse skupi vn vrzt, ker sm ze pomisla na to, pa sm za enkrat se mocna dost. NE BOM BRUHALA!!
nesmem podlegnt.
pac, moj bogi trebuscek je ogromen in moja rit je debela.
joj, ko bi bli vsaj hormoni in bo cez kak dan minil, bom uplahnla, racunam na to, ampak vseen mam slabo vest, ker sm tak smetnjak!!!
smeti sm!!!
pa nims neki blazno zafrustrerana te dni, nimam nekih velkih problemou, tut z domacimi se ne slism vsak dan: God bless it!!!!!!!!!!!!! feels sooooooooooo fucking good!!!
nevem, popustila sm.
moje telo je grdo in nazrto, koza je grda in bleda, suha in zgarana, moj obraz je star in prazen, grd.
ampak vseeno je to moje telo, telo, ki preboleva bulimijo, telo, ki se zdravi, telo, ki me nosi po svetu. Telo, ki vzburja mojega fanta, telo, ki objame otroka, telo, ki se ne boji. to je moje telo, k bi moglo bit moj telmpelj, moj najboljsi prijatelj in moje zavetje, jst pa se tko spravljam na njega!
rada bi rekla: oprosti, drago telo! pa nemorem, ne morem si oprostit, da je vsaka povprecnica lepsa od mene.
in ko cutim tak odpor do svojga telesa, nism niti neki zlo izvirna s stilom, in sm se bl kr neki.
fuknena sm.
res sm kr ena.
polna nekih ugank in nekih nepotrebnih bednih zagrenjenih ovir v glavi.
sama seb nism dost.
pa koga briga, kako zgledam, sej valda nism tolk grda ku mislm.
to je moje orozje, moj plan b- moja resilna bilka....nism tolk grda ko mislm da sm.
ko jebe vse, ne da se mi ubadat, kul sm.
grem prpravt rebalans.
dost mam jamranja.
grem se sprjaznt s tem da sm zavozila v dveh tednih in poiskat dovolj moci, da se opravicim svojim ledvicam, k me ze kr dost svinsko bolijo, pa zazelet si grem sreco, za uspesno nadaljevanje hranjenja, kakrsnega sm imela zdj par mescev.
...looks like this in my mind at the moment:
oh well.
cutm napredek v odnosu do sebe v glavi, pa se se vedno borim s to ogabno podobo v svoji glavi.
en moment sm ok sama s svojim telesom, naslednji moment ga zmerjam in dajem v nic, ker pac ni suho. jezna sm na svoje telo, pa mi ne potegne, da ni nc krivo, da je kriva moja bulimija v glavi.
trudim se razmislat drugac, razmislat, da sm ok taka ko sm, in da mi je bog dau pac tako podobo, in da verjetno sploh ne zgledam slabo, ampak ne, men to ni dost, ce majo ostali lih drobne noge, jih mam lahko tut jst!! nocm bit taka ko sm!
grda sm taka ko sm!
cudno mi je, ker zdj vidm, kako je tako razmisljanje pogojeno s hranjenjem.
ce jem po malo, redno in zdravo, jst nimam tezav s sabo. spostujem svoje telo dovolj, da jem pocasi, jem po malo in jem kar telo potrebuje. to sm zdj ful lepo delala neki mescev, a evo ti boga, dva tedna zdj sm sam vrgla vase kar sm si prpravla, goutala sm tist futr in v mislih stela kalorije, pikica misli pa mi je uhajala k drugemu obroku.
prekrsla sm vsa pravila povezana s pekarno in trgovino.
v pekarni sm vsakic (!) kupla en al pa dva roglicka, na pumpi vedno en tviks, v trgovini pa desertne jogurte in mastno salamo.
god, give me strength to go back to where I was last few weeks.
i really wanna do it!
no, vsaj vem kaj mi bolj sede, zdj me je samo strah, da ne bom uspela zbrat dovolj moci in se ne bom uspela ustavit, in se bosta ta dva tedna zavlekla v dva meseca, to bi bla res nesrecna.
pac, jst se ne morem it nekih normalnih scen, nemorm se primerjat z normalnimi ljudmi, ampak se moram drzat svojih strogih pravil, drugace je po meni.
joj ta samogovor me samo mesa.
bolj ko si skusam dopovedat, da je vse ok in da nism nc zajebala, da bom ze jutr nazaj na svoji strani, bolj se mi oglasa glas v glavi: "bullshit, poglej svoj trebuh. poglej rit.!"
zadnjic sm bla v stanju mediterat zutri in yogo narest, ma kolk mi je blo zakon, bom probala dans to svinjarijo sprat iz sebe nekak in se nakulerat.
vse je ok!
I need that faith.
I need that faith!!
No comments:
Post a Comment