Kaj pa ce je vse ok?

dan se mi je zavleku do 4h zutri, noc se mi je zavlekla do 12,30 popoldan. Umes sm se zbudila trikrat, tecna z bolecinami v riti in trebuhu, ostala budna za tri sekunde, se vprasala "a sanjam a se res tko slabo pocutm?" ko sm si odgovorila da se res pocutm ko drek, sm se pokrila cez glavo in zaspala nazaj. on pol enih sm se dokoncno zvlekla vn iz postle in sla placat poloznico, k mi je vrgla vn omrezje in si kupila nov blazer. brez slabe vesti da sem vec kot broke sm komi cakala da pridem domou in probam mojo novo pridobitev. na poti domou sm v glavi racunala, za kaj vse bi lahko porabila tistih 14 eurou, ampak sm hitr nehala, ko sm se vidla v ogledalu. komi cakam da se lepo oblecem in grem s fantom na dejt.
odprem racunalnik in surprise surprise. Inbox (1)-  zarad svojga do dobro razvitga OCDja se kr tresem ko se mi nalaga stran, me zanima kdo mi je pisu. moj fnt.
aaaaa, zakricim od veselja. preberem:

"Hey hope you are well!

I have been thinking of you all day... the more I think about how you are sick today the more worried I am getting I really hope things are better for you today. looking forward to talking to you soon

in the mean time  I am sending you a big long cuddle :) xox"

sploh nimam velik casa da do konca razvijem veselje, ker morm nujno takoj online dokler je kamerca pri njegovem imenu se zelena. takoj me poklice and there he is: the most gorgeous, perfect and the best looking man on the earth! my man!!

zdi se mi da sanjam, saj je to presenecenje preveliko, naj se nebi slisala dans.

pove mi, da me je caku,ce bom prsla online, in moj srce bije hitrej in hitrej. srecna sm-

ampak sreca ne traja doug. McJagger (tko se po novem imenuje moj glas v glavi bulimia/ego) me spomn, da se morm umirit, ker lahko da bova zdj zdj koncala s fantom. oblijejo me souze in kot tolkrat prej, me preplavjo emocije.

"I have feeling like we broke up, i am so afraid, i cant let go, there is that giant fear holding me back."

fant se mi nasmeje in mi pove, da je tut on imeu take obcutke, ker je biu kr odrezan od mene.

ko dobim se vec topline in potrdilo, da so moji obcutki normalni, se zlomim:
"I miss you like hell, everywhere I go, I miss you, I literally cant sleep becuase of missing you and driving home from my parents place is just as awful as shit because you arent driving with me, i miss your smatr comments on the road and me shutting you down you are wrong because you dont know the road and then admit you were right after three days. I terribly miss you and i feel lonely without you!"

spustila sm vn mal zalosti in se spet zalubla do uses.

spotoma sm se dobila odgovore na neka vprasanja k so se mi motala po glavi in jih je McJagger uporablu proti meni, da mi je zbiju moralo in zaupanje v zvezo, in ko sva koncala s pogovorom, in sm bla se vedno zgublena in ne prevec prevzeta z mocnimi custvi, sm stopla na balkon in se nasmejala.....od takrat me spremljata obcutek in misel:
"kaj pa ce je vse ok? zdj se je pa ze tolkrat pokazal da je bla moja drama neupravicena, da se je na koncu vze dobr izteklo in da je mogoce cs, da moji bogi mozgancki dojamejo, da vsaka zgodba pa le nima crnega konca in da si mogoce ze koncno, po enem letu in osmih mescih zveze dovolim mal vrjet v naju. kaj ce se mi ziovljenje postavlja nazaj na noge, kaj ce vse skupi spet dobiva smilu?kaj ce sm pa res jst tista, k ma sreco in ma popolno zvezo?kaj ce pa res obstaja moznost, da me nekdo ljubi? kaj ce bi se mal prepustila tej misli?"

no, roko na srce, sploh nevem vec kako hendlat pozitivne obcutke, nazadnje ko sm neki pozitivnga cutla sm se zjokala ko da mi je nekdo reku da sm debela (it cant get worse than that).

pozitivni obcutki ne ostanejo pr men, dans sm podrla svoj osebni rekord izpred zadnjih stirih let, da je blo eno zaupanje vase, v zvezo in v zivljenje z mano celo popoldne.

 

pomembno je, da si pr vsaki sekundi zravn, da te ne odpihne in ne vrze v black out mode.

while recovering, nemores gledat en dan naprej ampak mors se osredotocit na teh 5 minut k jih mas. in se potrudit sledit svojim obcutkom, karkoli ze je, vse je na mestu in vse je ok. custva in cutenja so taka kompleksna stvar, da kar sm se jst do zdj naucila lahko recem samo to, da kar sm jst misla da je zalost, sploh ni zalost ampak sebicnost, kar sm jst misla da je lubezn, sploh ni lubezn ampak je lubosumje, kar sm jst misla da je jeza, sploh ni jeza ampak je strah.....my point: I lived 25 full years without really knowing what the emotions are.

how sad is that?

oh well, thats my problem aye, thts why am called a mental case!!

and discovering my feelings is equal to discovering myself, and accepting my emotions is accepting myself. every little emotion is a little me, piece of unique me, i can respect and understand the fast I am angry, but being angry in this moment is me. so I kindd of understand myself, and what i understand so far I cant really say I hate it. cmon, i dont like myself being jealous but I can grow above the jealousy so theres no end of the world, no need to hate myself, or?

well, before I go to deep and sabotage myself again, will go enjoy my new little hobby: watching sex and the city. yah i know, so 5 yrs ago!!! but 5 yrs ago i was busy hating myself and vomiting, so need to catch up!

cheers. x