moje telo se je odloclo, da si bo zablokiralo in izkrvavelo.
Ni cas menstruacije ampak kljub kotracepciji krvavim, krvavim iz danke, krvavim iz desnega usesa in krvavim iz dlesni. Vrocino mam 38 ze dva dni, bolijo me ledvica in misice v nogah so me dobesedno onesposoble, sploh mam grozne krce v stegnih. dans se je vsej zmedi prdruzu tut glavobol in vrtoglavica. vse skup me je spravlo na tak rob, da sm se od vsega hudga zacela jokat. pozabila sm ze kako je, ko ti telo odpove (oziroma ti neki glasno sporoca) ... neprijetno je iz minute v minuto dodajat failures na seznam, its kinda frightening. ze dolgo se nism pocutla tko osamljene, zapuscene. Pogresala sm fanta bol ko zdravo telo, smo da bi me objeu in reku, da bo vse kul, da se to samo telo zdravi, al pa kj pametnega, ko lahko samo on rece.
Nastimala sm si Dr Suess, da Lorax....in nekje na pol zaspala. Ko sm se zbudila,se nism pocutila kj pretirano ok, samo sem nadaljevala s hranjenjem. Ja, dnevi pri mojih z mojimi se vracajo v tiste vode, ko postanem ogaben kos za smeti, kamor lahko zmeces kar ti srce pozeli. jem brez zacetka in brez konca, predvsem pa brez smisla in brez potrebe. tezava je le v tem, da zdj nekako ne kozlam in ne zrem odvajal, tko da je kolicina zauzite hrane sicer malenkost mansa, ampak se mi gabi tolko bolj, ker se vse dogaja na mal bol zavedni stopnji. dans smo mel zutri obiske in sm za zajtrk sicer pojedla kos kruha in kavo (wanna be something) in nasprot mene je sedela gospa, k je pojedla vsega skup ene stiri sendvice z mastno salamo, sirom in celim fukom, tko mi je slabo ratal......ceprou Im not here to judge, v mojih bolanih epizodah jst pojem 4 sendvice med tem ko si grejem liter mleka za skatlo cokolina in okrevam po treh kosih torte, ampak dobr.
uglavnm vase sm metala vse kar je prslo pred oci, in na koncu nism mogla vec, sm se skozlala. bol ko ne zarad prenapolnjenega zelodca, ampak red flags!
odlocila sm se, da grem nazaj domou, ker postaja prenevarno. napakirala sm se in sla. zdj sm doma, stokam in se zvijam zarad hemeroidou si perem prekrvavleno rit na vsake 15 minut. neprijetna bolecina, k me spominja na to, da nism dobr poslusala sama sebe, svojih potreb in svojih zelja.
uceri sm mela fajt s fotrom, spet isto ko je vedno blo....zdj se ze ene pol leta nisva skregala tko grdo, but guess what...pol leta ze sploh govorila nisva. in uceri sva na nevem cigavo zalost spet spregovorila in bum!!
itak sva se skregala ko v dobrih starih casih. on me zali in skusa zadet ranljive dele moje duse, jst pa se derem nazaj z nekimi moralnimi, da mi nima pravice tega sranja govort.
Trenutno berem knjigo "Od custvene inteligence do modrosti srca!" (opp: priporocam VSEM!!) je knjiga, ki razlaga nasa custva, kaj custva so, kako se doloceno custvo odraza, kaj ga sproza, potlcena custva, vpliv druzine na nasa custva itd.................vse to, kar se zdj ze eno leto pridno ucim na terapijah. strokovna knjiga, super zadeva, vsaj zame ker sm clovek tiste sorte "we have a problem, now we need a solution ....... and understanding of the problem!" in uglavnm, s to knjigo sm cele tri dni, kar sm bla pri svojih na obisku, skakala okrog in si resevala rit. zlo mi je pomagala. nakar sm jo odlozila v dnevni na kavcu, kamor se je usedu on. prosila sm ga, naj mi poda mojo modro knjigo in je komenteru mamici: "spet neki o hare krisni bere tamala. k bi se ona mal mn s to psiho ubadala bi problem cez noc resla" vsa besna sm ga napadla nazaj "ce mi mas kj za povedat, povej men, sploh pa ne komenteri!" beseda je dala besedo in nakoncu so letele besede kot so: "jst mislm da si ti na meji unih prmaknenih.....mar bi se vec ubadala s sportom pa bi bla zdrava.........ti si vse to kr neki napihnla v svoji glavi, s tabo ni nc narobe........pois si psihiatra...........raj pejt na aerobiko ko pa da se s tem ubadas pa misls da si boga..........." itd itd.
na sreco sm mela to aka hare hrisna knjigo ves cs s sabo in sm se velik naucila..... "jezn je! mogoce ni jezn na mene, ampak je jezn na sebe. potlacena custva. mogoce v men vid samo neki kar mu gre na zivce pr seb!" tko da me njegove besede niso hudo prizadele v tistem trenutku in sm mu lahko povedala, da jst nism na meji da sm prfuknena, ampak da kr sm, in da k psihiatru ze hodm. in da mije zlo zou ampak mene aerobika ne zanima, hare krisana pa me, in da nej se ne prtozuje, k me je on tako naredu.
sicer sm dans placala za to "morno" reakcijo s to se bolj boleco ritjo, k me tako reze da vsake tri minute tako zastokam ko da bom rodila. placujem z neomejenim basanjem cel dan in s slabim pocutjem, ampak na koncu sm se useen uspela pobrat domou, kar je hudo velik napredek.
pri svojih sm zalostna, res zalostna. ne pocutm se dobro in na jok mi gre.
Danes me caka poglavje iz modre "hare krisna" knjige: "kaj nam sporoca zalost?"
Ni cas menstruacije ampak kljub kotracepciji krvavim, krvavim iz danke, krvavim iz desnega usesa in krvavim iz dlesni. Vrocino mam 38 ze dva dni, bolijo me ledvica in misice v nogah so me dobesedno onesposoble, sploh mam grozne krce v stegnih. dans se je vsej zmedi prdruzu tut glavobol in vrtoglavica. vse skup me je spravlo na tak rob, da sm se od vsega hudga zacela jokat. pozabila sm ze kako je, ko ti telo odpove (oziroma ti neki glasno sporoca) ... neprijetno je iz minute v minuto dodajat failures na seznam, its kinda frightening. ze dolgo se nism pocutla tko osamljene, zapuscene. Pogresala sm fanta bol ko zdravo telo, smo da bi me objeu in reku, da bo vse kul, da se to samo telo zdravi, al pa kj pametnega, ko lahko samo on rece.
Nastimala sm si Dr Suess, da Lorax....in nekje na pol zaspala. Ko sm se zbudila,se nism pocutila kj pretirano ok, samo sem nadaljevala s hranjenjem. Ja, dnevi pri mojih z mojimi se vracajo v tiste vode, ko postanem ogaben kos za smeti, kamor lahko zmeces kar ti srce pozeli. jem brez zacetka in brez konca, predvsem pa brez smisla in brez potrebe. tezava je le v tem, da zdj nekako ne kozlam in ne zrem odvajal, tko da je kolicina zauzite hrane sicer malenkost mansa, ampak se mi gabi tolko bolj, ker se vse dogaja na mal bol zavedni stopnji. dans smo mel zutri obiske in sm za zajtrk sicer pojedla kos kruha in kavo (wanna be something) in nasprot mene je sedela gospa, k je pojedla vsega skup ene stiri sendvice z mastno salamo, sirom in celim fukom, tko mi je slabo ratal......ceprou Im not here to judge, v mojih bolanih epizodah jst pojem 4 sendvice med tem ko si grejem liter mleka za skatlo cokolina in okrevam po treh kosih torte, ampak dobr.
uglavnm vase sm metala vse kar je prslo pred oci, in na koncu nism mogla vec, sm se skozlala. bol ko ne zarad prenapolnjenega zelodca, ampak red flags!
odlocila sm se, da grem nazaj domou, ker postaja prenevarno. napakirala sm se in sla. zdj sm doma, stokam in se zvijam zarad hemeroidou si perem prekrvavleno rit na vsake 15 minut. neprijetna bolecina, k me spominja na to, da nism dobr poslusala sama sebe, svojih potreb in svojih zelja.
uceri sm mela fajt s fotrom, spet isto ko je vedno blo....zdj se ze ene pol leta nisva skregala tko grdo, but guess what...pol leta ze sploh govorila nisva. in uceri sva na nevem cigavo zalost spet spregovorila in bum!!
itak sva se skregala ko v dobrih starih casih. on me zali in skusa zadet ranljive dele moje duse, jst pa se derem nazaj z nekimi moralnimi, da mi nima pravice tega sranja govort.
Trenutno berem knjigo "Od custvene inteligence do modrosti srca!" (opp: priporocam VSEM!!) je knjiga, ki razlaga nasa custva, kaj custva so, kako se doloceno custvo odraza, kaj ga sproza, potlcena custva, vpliv druzine na nasa custva itd.................vse to, kar se zdj ze eno leto pridno ucim na terapijah. strokovna knjiga, super zadeva, vsaj zame ker sm clovek tiste sorte "we have a problem, now we need a solution ....... and understanding of the problem!" in uglavnm, s to knjigo sm cele tri dni, kar sm bla pri svojih na obisku, skakala okrog in si resevala rit. zlo mi je pomagala. nakar sm jo odlozila v dnevni na kavcu, kamor se je usedu on. prosila sm ga, naj mi poda mojo modro knjigo in je komenteru mamici: "spet neki o hare krisni bere tamala. k bi se ona mal mn s to psiho ubadala bi problem cez noc resla" vsa besna sm ga napadla nazaj "ce mi mas kj za povedat, povej men, sploh pa ne komenteri!" beseda je dala besedo in nakoncu so letele besede kot so: "jst mislm da si ti na meji unih prmaknenih.....mar bi se vec ubadala s sportom pa bi bla zdrava.........ti si vse to kr neki napihnla v svoji glavi, s tabo ni nc narobe........pois si psihiatra...........raj pejt na aerobiko ko pa da se s tem ubadas pa misls da si boga..........." itd itd.
na sreco sm mela to aka hare hrisna knjigo ves cs s sabo in sm se velik naucila..... "jezn je! mogoce ni jezn na mene, ampak je jezn na sebe. potlacena custva. mogoce v men vid samo neki kar mu gre na zivce pr seb!" tko da me njegove besede niso hudo prizadele v tistem trenutku in sm mu lahko povedala, da jst nism na meji da sm prfuknena, ampak da kr sm, in da k psihiatru ze hodm. in da mije zlo zou ampak mene aerobika ne zanima, hare krisana pa me, in da nej se ne prtozuje, k me je on tako naredu.
sicer sm dans placala za to "morno" reakcijo s to se bolj boleco ritjo, k me tako reze da vsake tri minute tako zastokam ko da bom rodila. placujem z neomejenim basanjem cel dan in s slabim pocutjem, ampak na koncu sm se useen uspela pobrat domou, kar je hudo velik napredek.
pri svojih sm zalostna, res zalostna. ne pocutm se dobro in na jok mi gre.
Danes me caka poglavje iz modre "hare krisna" knjige: "kaj nam sporoca zalost?"
No comments:
Post a Comment