Here I am... at my place, with very empty stomach, no fat legs, no fat ass, not hungry not full, not thirsty but still.........very shitty, empty, even more empty, guilty, stinky, purposeless, meaningless, lonely.
Here I am, alone with my own self, my the worst enemy, evil witch.
Here I am, destroying my consonance, destroying my soul, looking deep into my being, feeling sick from what I see.
Feeling nobody.
Ne vidm smila, nevem kaj je narobe z mano, rada bi odgovore, osamljena sm, pogresam fanta, nocem pocet stvari brez njega, nemorem spat, ponoc se zbujam, iscem ga, pogresam ga. ne smejim se, samo obstajam, rada bi necemu res pripadala, da bi mi blo lazi zdj, pa se nocem nicemur predajat. predno je fnt sou, sm mu mogla oblubt, da bom se zaposlila s stvarmi in se bom cuvala. cuvala sm se do uceri zvecer, pol so pa moji dam prsl in so vse stresl, moje emocije in moj mir. presejkal so me. in zdj se pobiram nazaj.
a se res tko pocutm a sam na njih valim vse. mogoce sm sam fuknena, bi me mogl u norisnco zapret pa bi dala mir. mogoce nebom nikol zdrava.
vsa ta upanja k jih mam, da mi gre na bolse, vsi te zagoni, veselje.....kva ce je vse to igra moje glave, kaj ce ne prhajam k seb in to dejansko nism jst ampak samo manija. kaj ce jst sploh ne obstajam in obstaja samo depresivna jst in manicna jst, nobena pa ni resnicna jst.
kaj ce je vs ta zagon k sm ga cutla par dni nazaj sam fake?
Kva ce na napacnem mestu iscem odgovore?
edini pesn k ga ta trenutk cutm je potreba po pisanju. vse ostalo zgleda tko neresnicno. dons sm se zjokala k sm fanta slisala, pogresam ga. res ga.
zakaj se mi zdi, da je dans vse tko v crno ovito.
sploh ne znam opisat obcutka, najblizi vsemu je ko recem da sm prazna. ampak nism prazna ker sm pouna enih misli.
mislm na to kaj je smisu lajfa, na moje zdravljenje, na moje stanje.
kva ce se mi ne bo dal nc, pa sola se bo zacela cez 14 dni. zacnem delat ful time, kaj ce mi ne bo slo. kaj ce sm se vedno pocasna in mi bo vse skup dopizdl?
Strah me je lotevat se cesarkoli, ker do zdj se NOBENE stvari u zivljenju nism spelala do konca.... NOBENE!!! osnovno solo pa gimnazijo, thats it. ok educational plan I have, te stvari z diplomo me ne ganejo tolk ker vem kaj hocem, amppak nobene stvari nism spelala se do konca.
nemogoce je, da bom zdrzala ful time job v soli z otroki s posebnimi potrebami, jst NIKOL ne zdrzim rutine!!!! Sovrazm rutino. kaj ce bom sovrazla ustajat vsako jutro zato da bom delala 8 ur.fak. kaj ce se nism prpravlena.
jst nobene besede ne drzim, karkol recem, nikol ni tko. name se ne mors zanest. recem eno, nardim drugo. nism glih clovk na mestu. vroce mi je, grem pod tus. to jebeno poletje!!!!
nism sla pod tus sla sm pit vodo in pospravt posodo. se vedno se pocutm ko velikonocn cokoladn zajck, cokoladn pa votu, ce se zlom smrcek, se cel razdrobi.
dans sm ze jokala, mogoce ne bom vec. neki mi manka. zakaj vedno znova padem v stare vzorce ko sm pr svojih. mislm to mi je psihiatrinja rekla, da to tko je, da sploh druzina je vedno mocnejsa, in da obstajajo primeru, ko se odvisniki prakticno cist ozdravjo, pol pa pridejo domou in padejo nazaj v stare vode. nevem kako me tko razvrednotjo. pa sploh nc ne nardijo, sam tm so. pocutm se k nula. samo za zazgat sm! sovrazm se. na zivce si grem, nimam nobenga smisla, nc dobrga na tem svetu ni zarad mene.
ko sm sama, mi gre bols, vrjamem da sm ok, da bom zmogla, vidm smisu vidm prihodnost, veselim se, smejim se, iskrena sm, govorim resnico, sprejemam, dajem, nakulirana sm, ne tezim, odprta sm, za stvar sm, jem in pijem z manj slabe vesti, vse je lazi.
sploh mi je vsec ta del z iskrenostjo, postenostjo, odprtostjo. dobr clovek sm.
znam bit dobr clovek.
sm se cuvala ceu vikend vse je slo ok, so prsli domou prvo kar sm nardila sm se zaprla vase in zacela jest. na sreco mam kul bratranca da sm ga loh poklicala naj me pele vn.....since then, nothing was the same :S
strah me je bit "jst" z njimi okol. nikol ni nc okej, vedno se samo prlagajam njim in jim govorim, kar hocjo slisat. tko hinavska sm, ce pa kj prevec zinem me pa pozre slaba vest al pa me kdo nakrul da nej ne bom zoporna in zivcna.
all i want is to leave freely, honestly and lies-free!!
truth is one of the best freedom tools. well, truth is not my thing, am just getting used to it. theres only few people that am honest with, one is my boyfriend, one is my cousin and one friend. lol and the psychiatrist who is anyway paid to take all the truth from my mouth.
well, i am learning now....it is not about how truthful Im towards other people but its about how truthful I am towards my own self.............which I honestly: AM NOT!!!
Not in a good way not in a bad way, i lie to myself allllll the time: i dont tell the truth when it comes to the compliments, I dont tell the truth when it comes to the dark side of me.
I tried today, I even promised myself I will talk to my doctor about it......haha honestly: I thinik I will shit my pants and just keep those blinds on my eyes for a bit longer.
I knw as long as I dont face it, it wil torture me.
Mi je voda tekla v grlo, sm si dovolila take velke oblube postavit, se je voda mal umirila in sm uspela dol pogoutnt vse, sm se ze premisla.
ko sm pr svojih, nikol ne grem na stranisce, tut zdj te dnii nism sla, in sm na poti nazaj domou delala plan kako bom kupila odvajala, pa sm se nekje na pol poti odlocila, da bom nezna do sebe in bom samo odvajalni sirup suhih/zlatih sliv kupila v lekarni (jebes pravila da se tega ne kupuje, dons sm si postavla novo pravilo: kao se je treba scistit malo wtf) ampk sm v trenutku, ko sm prsla domou, sla na stranisce in se konkretno spraznla. ker sm se pocutla ok, sm se odlocla, da sirupa ne bom kupla, in je bulimija znorela. poslala me je v pekarno po rogljicek, no sm jo spet malcek za j. in sm kupla sam enga, pa me je poslala se v trgovino po cokolado, pa se mi ni cokolada jedla in sm kupla frutke, pa se to tamale, ker so bli svinsko dragi. na poti do stanovanja se ji je cist snel, se je zacela name drt v dvigalu kako sm debela. da ce mislm da sm srala, da sm pa kj lepsa k pa uceri (aam, pardon me, but YES I am!! vampk je ocitno manjsi) in da sm itak neokusna in grda, z lukanmi v zobih in da me noben ne mara.
sm pojedla frutek in pol roglica, pa sm sla se enkrat na wc, pol je pa dala mir. mal me je setala po stanvanju gor in dol in hoce da nej zacnem plavat v bazenu vsaj 1x na teden...in da si kupm kolo in se zacnem furat s kolesom v sluzbo (25km/dan) pa zdj nevem al je samo polna idej al me hoce zjebat. plavanje nebi bla taka slaba ideja, da se soocim s svojim telesom v javnosti (poleti se vedno hodim okrog z dolgimi hlacami) in se koza bo mal zadihala pa ne bo tolk bleda in suha....ampak se bojim da ti ni njen plan, bojim se, da me hoce osramotit pred javnostjo, ko bom prkorakala do bazena bela in celulitasta, z zamascenim trebuhom. tut to s kolesom mi smrdi. blo bi lustno vsaj 1x na tedn se zapelat v sluzbo s kolesom, ampak spet se bojim, da me bulimija samo hoce vojasko ganjat, da bom shujsala.
a je bulimija primarna motnja in je vse ostalo posledica, al sm pa tolk zblojeno bolana da je bulimija sam posledica dejstva, da se ne znam spopadat s stvarmi u zivljenju??
to je moje uprasanje dneva.
kva ce sm jst se bl bouna k pa "samo" bulimija?? bulimija je motnja, lahko bom se ozdravla te motnje, ampak kva ce sm retardirana in nebom nikol kul in bom vso svojo zalost prenesla na svoje otroke (k mi jih bog v tem primeru verjetno sploh ne bo dau!)
Here I am, alone with my own self, my the worst enemy, evil witch.
Here I am, destroying my consonance, destroying my soul, looking deep into my being, feeling sick from what I see.
Feeling nobody.
Ne vidm smila, nevem kaj je narobe z mano, rada bi odgovore, osamljena sm, pogresam fanta, nocem pocet stvari brez njega, nemorem spat, ponoc se zbujam, iscem ga, pogresam ga. ne smejim se, samo obstajam, rada bi necemu res pripadala, da bi mi blo lazi zdj, pa se nocem nicemur predajat. predno je fnt sou, sm mu mogla oblubt, da bom se zaposlila s stvarmi in se bom cuvala. cuvala sm se do uceri zvecer, pol so pa moji dam prsl in so vse stresl, moje emocije in moj mir. presejkal so me. in zdj se pobiram nazaj.
a se res tko pocutm a sam na njih valim vse. mogoce sm sam fuknena, bi me mogl u norisnco zapret pa bi dala mir. mogoce nebom nikol zdrava.
vsa ta upanja k jih mam, da mi gre na bolse, vsi te zagoni, veselje.....kva ce je vse to igra moje glave, kaj ce ne prhajam k seb in to dejansko nism jst ampak samo manija. kaj ce jst sploh ne obstajam in obstaja samo depresivna jst in manicna jst, nobena pa ni resnicna jst.
kaj ce je vs ta zagon k sm ga cutla par dni nazaj sam fake?
Kva ce na napacnem mestu iscem odgovore?
edini pesn k ga ta trenutk cutm je potreba po pisanju. vse ostalo zgleda tko neresnicno. dons sm se zjokala k sm fanta slisala, pogresam ga. res ga.
zakaj se mi zdi, da je dans vse tko v crno ovito.
sploh ne znam opisat obcutka, najblizi vsemu je ko recem da sm prazna. ampak nism prazna ker sm pouna enih misli.
mislm na to kaj je smisu lajfa, na moje zdravljenje, na moje stanje.
kva ce se mi ne bo dal nc, pa sola se bo zacela cez 14 dni. zacnem delat ful time, kaj ce mi ne bo slo. kaj ce sm se vedno pocasna in mi bo vse skup dopizdl?
Strah me je lotevat se cesarkoli, ker do zdj se NOBENE stvari u zivljenju nism spelala do konca.... NOBENE!!! osnovno solo pa gimnazijo, thats it. ok educational plan I have, te stvari z diplomo me ne ganejo tolk ker vem kaj hocem, amppak nobene stvari nism spelala se do konca.
nemogoce je, da bom zdrzala ful time job v soli z otroki s posebnimi potrebami, jst NIKOL ne zdrzim rutine!!!! Sovrazm rutino. kaj ce bom sovrazla ustajat vsako jutro zato da bom delala 8 ur.fak. kaj ce se nism prpravlena.
jst nobene besede ne drzim, karkol recem, nikol ni tko. name se ne mors zanest. recem eno, nardim drugo. nism glih clovk na mestu. vroce mi je, grem pod tus. to jebeno poletje!!!!
nism sla pod tus sla sm pit vodo in pospravt posodo. se vedno se pocutm ko velikonocn cokoladn zajck, cokoladn pa votu, ce se zlom smrcek, se cel razdrobi.
dans sm ze jokala, mogoce ne bom vec. neki mi manka. zakaj vedno znova padem v stare vzorce ko sm pr svojih. mislm to mi je psihiatrinja rekla, da to tko je, da sploh druzina je vedno mocnejsa, in da obstajajo primeru, ko se odvisniki prakticno cist ozdravjo, pol pa pridejo domou in padejo nazaj v stare vode. nevem kako me tko razvrednotjo. pa sploh nc ne nardijo, sam tm so. pocutm se k nula. samo za zazgat sm! sovrazm se. na zivce si grem, nimam nobenga smisla, nc dobrga na tem svetu ni zarad mene.
ko sm sama, mi gre bols, vrjamem da sm ok, da bom zmogla, vidm smisu vidm prihodnost, veselim se, smejim se, iskrena sm, govorim resnico, sprejemam, dajem, nakulirana sm, ne tezim, odprta sm, za stvar sm, jem in pijem z manj slabe vesti, vse je lazi.
sploh mi je vsec ta del z iskrenostjo, postenostjo, odprtostjo. dobr clovek sm.
znam bit dobr clovek.
sm se cuvala ceu vikend vse je slo ok, so prsli domou prvo kar sm nardila sm se zaprla vase in zacela jest. na sreco mam kul bratranca da sm ga loh poklicala naj me pele vn.....since then, nothing was the same :S
strah me je bit "jst" z njimi okol. nikol ni nc okej, vedno se samo prlagajam njim in jim govorim, kar hocjo slisat. tko hinavska sm, ce pa kj prevec zinem me pa pozre slaba vest al pa me kdo nakrul da nej ne bom zoporna in zivcna.
all i want is to leave freely, honestly and lies-free!!
truth is one of the best freedom tools. well, truth is not my thing, am just getting used to it. theres only few people that am honest with, one is my boyfriend, one is my cousin and one friend. lol and the psychiatrist who is anyway paid to take all the truth from my mouth.
well, i am learning now....it is not about how truthful Im towards other people but its about how truthful I am towards my own self.............which I honestly: AM NOT!!!
Not in a good way not in a bad way, i lie to myself allllll the time: i dont tell the truth when it comes to the compliments, I dont tell the truth when it comes to the dark side of me.
I tried today, I even promised myself I will talk to my doctor about it......haha honestly: I thinik I will shit my pants and just keep those blinds on my eyes for a bit longer.
I knw as long as I dont face it, it wil torture me.
Mi je voda tekla v grlo, sm si dovolila take velke oblube postavit, se je voda mal umirila in sm uspela dol pogoutnt vse, sm se ze premisla.
ko sm pr svojih, nikol ne grem na stranisce, tut zdj te dnii nism sla, in sm na poti nazaj domou delala plan kako bom kupila odvajala, pa sm se nekje na pol poti odlocila, da bom nezna do sebe in bom samo odvajalni sirup suhih/zlatih sliv kupila v lekarni (jebes pravila da se tega ne kupuje, dons sm si postavla novo pravilo: kao se je treba scistit malo wtf) ampk sm v trenutku, ko sm prsla domou, sla na stranisce in se konkretno spraznla. ker sm se pocutla ok, sm se odlocla, da sirupa ne bom kupla, in je bulimija znorela. poslala me je v pekarno po rogljicek, no sm jo spet malcek za j. in sm kupla sam enga, pa me je poslala se v trgovino po cokolado, pa se mi ni cokolada jedla in sm kupla frutke, pa se to tamale, ker so bli svinsko dragi. na poti do stanovanja se ji je cist snel, se je zacela name drt v dvigalu kako sm debela. da ce mislm da sm srala, da sm pa kj lepsa k pa uceri (aam, pardon me, but YES I am!! vampk je ocitno manjsi) in da sm itak neokusna in grda, z lukanmi v zobih in da me noben ne mara.
sm pojedla frutek in pol roglica, pa sm sla se enkrat na wc, pol je pa dala mir. mal me je setala po stanvanju gor in dol in hoce da nej zacnem plavat v bazenu vsaj 1x na teden...in da si kupm kolo in se zacnem furat s kolesom v sluzbo (25km/dan) pa zdj nevem al je samo polna idej al me hoce zjebat. plavanje nebi bla taka slaba ideja, da se soocim s svojim telesom v javnosti (poleti se vedno hodim okrog z dolgimi hlacami) in se koza bo mal zadihala pa ne bo tolk bleda in suha....ampak se bojim da ti ni njen plan, bojim se, da me hoce osramotit pred javnostjo, ko bom prkorakala do bazena bela in celulitasta, z zamascenim trebuhom. tut to s kolesom mi smrdi. blo bi lustno vsaj 1x na tedn se zapelat v sluzbo s kolesom, ampak spet se bojim, da me bulimija samo hoce vojasko ganjat, da bom shujsala.
a je bulimija primarna motnja in je vse ostalo posledica, al sm pa tolk zblojeno bolana da je bulimija sam posledica dejstva, da se ne znam spopadat s stvarmi u zivljenju??
to je moje uprasanje dneva.
kva ce sm jst se bl bouna k pa "samo" bulimija?? bulimija je motnja, lahko bom se ozdravla te motnje, ampak kva ce sm retardirana in nebom nikol kul in bom vso svojo zalost prenesla na svoje otroke (k mi jih bog v tem primeru verjetno sploh ne bo dau!)
No comments:
Post a Comment