Povsod smrad po bruhanju, roke mi smrdijo in vsa hrana se mi dvuguje, pride do grla in gre nazaj dol. Ogabno je.
Prejsnjo noc sem se znebila odvajalnih tablet....vrgla sem jih v kos za smeti in dva dni cez metala vso zivo svinjarijo.... noben ziv clovek nebi sel brskat po lastnih smeteh, a tisti odvisnik/bulemik v meni se ni pustil motit....brskala sem med zavitki paradiznikove omake, ki se mi je tako lepo napacala na roko, da mi je unicila siv pulover, med jogurtovimi loncki, ki smrdijo ko sam hudic, med make up vatkami in vsem drugem dreku. Besno sem metala smeti po celi kuhinji in obupano molila, da so to se vedno smeti od prejsnjega vecera. Niti za trenutek se nisem zavedala kaj pocnem in nisem se zgrozila sama nad sabo, zdelo se mi je tako prav. Ko sem po nekaj minutnem brskanju le zagledala svojo zlato zeleno skatlico Dulcolax, se mi je nasmehnilo. Takoj sem povlekla ven zavitek tablet in vzela enega. Ko sem ugotovila, da sem se poskusala znebiti skoraj polne skatle, sem si mislila :" pa si ti fuknena, celo skatlo bi ti stran vrgla!" zbasala sems meti nazaj v kos in si umila roke. Potem sem vzela se en tablet in razpolozenje se mi je v trenutku spremenilo. Z nasmehom na obrazu sem si tablete pospravila nazaj na njihovo mesto in sla v kopalnico na porcijo bruhanja.
Navaden dan, lep dan, brez drame, a z enim grizljajem kruha prevec! :( dodaten koscek kruha ni bil v planu in tako sem bila kaznovana. Dogajanju ne sledim, nimam nadzora, racuni se pisejo brez krcmarja. Sem le fizicno telo, opravlja funkcije bulimije. Bruham, driskam, jokam, smrdim, bruham se bolj.
Ko kasneje gledam nazaj, si mislim: "ma idiotizem! halo. en grizljaj kruha? u must be kidding me!?!!?" ta posast vedno najde nek razlog!
Zelodec me svinjsko pece, koza na prstih je razpokana in grlo je na koncu s potrpezljivostjo. Predvsem pa vse smrdiiii!
Danes sem se zbudila nejevoljna, saj sem prejsnjo noc celo prebruhala in tako tudi spanec ni bil kvaliteten, sanjala sem, da bruham na javnem wcju (wtf?). Dobila sem se s prijateljico, in na sreco tudi ona ni bila pri energiji, zato sva se malo pritozevali. Ko sem ji skusala razloziti svoje obcutke, so mi oci zalile solze. Odlocno sem spremenila temo, in vsaj za tisti trenutek pustila jok ob strani. Po glavi so se mi pletle misli kot so: "vroca cokolada! kakav s smetano! vrica cokolada! cokolada! cokolino! mlecni zdrob! mlecni riz!"
Glava polna nevarnih misli me je silila na bruhanje cel dan.
Odpravili sva se k meni domov na kosilo. Naredila sem lahko zelenjavno omako in kvinojo, nisva pretiravali s kolicino, ampak najbolj narobe kar lahko naredis, je da si privoscis kosilo. Nisem uzivala niti v enem grizljaju in vse kar mi je hodilo po glavi je bilo, kako se bom kosila znebila. Mudilo se mi je na terapijo in po terapiji naravnost domov na cokolado in cokolino in bruhanjeeee! In se vec bruhanja in se vec bruhanja.
Povsod!
Vzamem odvajalo in zjutraj me zbudijo bolecine v trebuhu in cel dan me spremljajo hemoroidi. Ne da se mi nic, pa toliko dela imam. Spakirati moram celo zivljenje, saj se selim iz trenutnega stanovanja, poleg tega pa cez nekaj dni odputujem.
Ampak raje kot to, grem po kosilu bruhat. (?)
Prejela sem mail prijateljice, ki tudi trpi za bulimijo, ki pravi, da ne razume, zakaj se ubada z bulimijo ko je na svetu toliko ljudi ki gredo skozi hujse stvari.
Odgovorila sem ji, da je po meni bulimija tista "hujsa" stvar in da ni veliko se hujsih stvari. Seveda so, in zal mi je za to, ampak bulimija napada vsa podrucja nasega zivljenja... fizicno telo, psiho in socialno zivljenje.
V mojem primeru, ce se ne pozdravim hitro, bom izgubila bitko v roku parih let, ker mi bodo odpovedala jetra in ledvica, ce ne drugega. Borba za fizicno rehabilitacijo je ovirana iz strani psihicne obolelosti, in toliko tezja, saj nam je vseeno za zdravstveno stanje, in le s tezavo obiscemo zdravnika, saj med ljudi ne hodimo.
Res nocem primerjat oziroma razvrednotit nobene druge bolezni ali trpljenja,amoak iz lastnih izkusenj lahko povem, da je bitka z rakom mala malca v primerjavi z bulimijo, saj ko zbolis za rakom, seveda se sesujes tako fizicno kot tudi psihicno, ampak stvar je nekoliko bolj oprijemljiva, in "le" sledis datumom, ko te narocijo na regled, operacijo, terapijo....prides k zdravniku in jim dovolis, da oni opravijo s tvojim telesom. V primeru hude bulimije pa tudi ce si toliko, da si poisces zdravnisko pomoc, nimas datuma, ko si narocen na poseg, ne morejo ti reci naredi to in to, obrni se tako in tako, vzemi te in te tablete...
No, vsaj meni se tako zdi.
Res pa je, da se pri raku tude ne izognes smradu bruhanja. Druga stvar, ki jo imam sedaj v glavi, so pa bogi otroci iz razsutih druzin...ja, to je veliko huje in je neprimerljivo z bulimijo, ampak tudi mi smo bili nekoc tam. Otroci brezdomci-neprimerljivo od neprimerljivega....tudi oni nimajo nobene topline, so zdravstveno ogrozeni, psihicno in fizicno, a vseeno toliko huje, saj so otroci. Tega ne bom nikoli prebolela.
Ko sem zivela v Afriki, sem videla kruto naravo cloveka, lahko se samo zlomis in zjokas...in ja, ko pomislim na to, si tudi sama recem, pa zakaj za vraga se grem neke drame tukaj,ko je svet toliko krujsi do drugih. Ampk, kot sem rekla...huda bulimija ni najhujsa stvar na svetu, je pa ena najbolj neprijetnih.
Pa se smrdi!!! Tako kot smrdi kanalizacija brezdomskim otrokom in bruhanje po kemoterapiji rakavim bolnikom.
Mogoce ne veste, ampak bulimija je bolezen, samostojna bolezen, dusevna bolezen. Je zelo nevarna in zdravi se pod strokovnim nadzorom prihiatrov, potrebna je hospitalizacija. Tudi meni so rekli, da je hospitalizacija nujna, ker mi bi drugace zmanjkalo casa, pa sem se vseeno odlocila za samozdravljenje, saj hospitalizacija pomeni 4 mesece bolnice brez izpusta in obiskov, potem 1 mesec pavze in potem naslednjih 5 mesecev z obiski in prostimi vikendi. pha! No way. I have long distance relationship can u imagine me without skype?
To je ena taka jamrajoca objava, ker me groznooooo boli rit od hemoroidov, spuscam cudne zvoke, saj vsake 4 sekunde svinsko zareze, pece me grlo od bruhanja in celo telo od driskanja in bruhanja.
Nikoli nisem omenila, pa omenima seda: Moj blog so moje misli, moje izkusnje, moja spoznanja, zato ne obsojaj in beres ga na lastno odgovornost.
Vrocino imam, 38 stopinj celzija, pa se vedno ne dam miru....ravno sem se vrnila iz stranisca, vrgla sem ven kosilo. Vmes veckrat splaknim stranisce, ker ne morem gledat svojega bruhanja, kosckov napol prezvecene hran. Fuj!
FUJ! Bulimija smrdi!!
Prejsnjo noc sem se znebila odvajalnih tablet....vrgla sem jih v kos za smeti in dva dni cez metala vso zivo svinjarijo.... noben ziv clovek nebi sel brskat po lastnih smeteh, a tisti odvisnik/bulemik v meni se ni pustil motit....brskala sem med zavitki paradiznikove omake, ki se mi je tako lepo napacala na roko, da mi je unicila siv pulover, med jogurtovimi loncki, ki smrdijo ko sam hudic, med make up vatkami in vsem drugem dreku. Besno sem metala smeti po celi kuhinji in obupano molila, da so to se vedno smeti od prejsnjega vecera. Niti za trenutek se nisem zavedala kaj pocnem in nisem se zgrozila sama nad sabo, zdelo se mi je tako prav. Ko sem po nekaj minutnem brskanju le zagledala svojo zlato zeleno skatlico Dulcolax, se mi je nasmehnilo. Takoj sem povlekla ven zavitek tablet in vzela enega. Ko sem ugotovila, da sem se poskusala znebiti skoraj polne skatle, sem si mislila :" pa si ti fuknena, celo skatlo bi ti stran vrgla!" zbasala sems meti nazaj v kos in si umila roke. Potem sem vzela se en tablet in razpolozenje se mi je v trenutku spremenilo. Z nasmehom na obrazu sem si tablete pospravila nazaj na njihovo mesto in sla v kopalnico na porcijo bruhanja.
Navaden dan, lep dan, brez drame, a z enim grizljajem kruha prevec! :( dodaten koscek kruha ni bil v planu in tako sem bila kaznovana. Dogajanju ne sledim, nimam nadzora, racuni se pisejo brez krcmarja. Sem le fizicno telo, opravlja funkcije bulimije. Bruham, driskam, jokam, smrdim, bruham se bolj.
Ko kasneje gledam nazaj, si mislim: "ma idiotizem! halo. en grizljaj kruha? u must be kidding me!?!!?" ta posast vedno najde nek razlog!
Zelodec me svinjsko pece, koza na prstih je razpokana in grlo je na koncu s potrpezljivostjo. Predvsem pa vse smrdiiii!
Danes sem se zbudila nejevoljna, saj sem prejsnjo noc celo prebruhala in tako tudi spanec ni bil kvaliteten, sanjala sem, da bruham na javnem wcju (wtf?). Dobila sem se s prijateljico, in na sreco tudi ona ni bila pri energiji, zato sva se malo pritozevali. Ko sem ji skusala razloziti svoje obcutke, so mi oci zalile solze. Odlocno sem spremenila temo, in vsaj za tisti trenutek pustila jok ob strani. Po glavi so se mi pletle misli kot so: "vroca cokolada! kakav s smetano! vrica cokolada! cokolada! cokolino! mlecni zdrob! mlecni riz!"
Glava polna nevarnih misli me je silila na bruhanje cel dan.
Odpravili sva se k meni domov na kosilo. Naredila sem lahko zelenjavno omako in kvinojo, nisva pretiravali s kolicino, ampak najbolj narobe kar lahko naredis, je da si privoscis kosilo. Nisem uzivala niti v enem grizljaju in vse kar mi je hodilo po glavi je bilo, kako se bom kosila znebila. Mudilo se mi je na terapijo in po terapiji naravnost domov na cokolado in cokolino in bruhanjeeee! In se vec bruhanja in se vec bruhanja.
Povsod!
Vzamem odvajalo in zjutraj me zbudijo bolecine v trebuhu in cel dan me spremljajo hemoroidi. Ne da se mi nic, pa toliko dela imam. Spakirati moram celo zivljenje, saj se selim iz trenutnega stanovanja, poleg tega pa cez nekaj dni odputujem.
Ampak raje kot to, grem po kosilu bruhat. (?)
Prejela sem mail prijateljice, ki tudi trpi za bulimijo, ki pravi, da ne razume, zakaj se ubada z bulimijo ko je na svetu toliko ljudi ki gredo skozi hujse stvari.
Odgovorila sem ji, da je po meni bulimija tista "hujsa" stvar in da ni veliko se hujsih stvari. Seveda so, in zal mi je za to, ampak bulimija napada vsa podrucja nasega zivljenja... fizicno telo, psiho in socialno zivljenje.
V mojem primeru, ce se ne pozdravim hitro, bom izgubila bitko v roku parih let, ker mi bodo odpovedala jetra in ledvica, ce ne drugega. Borba za fizicno rehabilitacijo je ovirana iz strani psihicne obolelosti, in toliko tezja, saj nam je vseeno za zdravstveno stanje, in le s tezavo obiscemo zdravnika, saj med ljudi ne hodimo.
Res nocem primerjat oziroma razvrednotit nobene druge bolezni ali trpljenja,amoak iz lastnih izkusenj lahko povem, da je bitka z rakom mala malca v primerjavi z bulimijo, saj ko zbolis za rakom, seveda se sesujes tako fizicno kot tudi psihicno, ampak stvar je nekoliko bolj oprijemljiva, in "le" sledis datumom, ko te narocijo na regled, operacijo, terapijo....prides k zdravniku in jim dovolis, da oni opravijo s tvojim telesom. V primeru hude bulimije pa tudi ce si toliko, da si poisces zdravnisko pomoc, nimas datuma, ko si narocen na poseg, ne morejo ti reci naredi to in to, obrni se tako in tako, vzemi te in te tablete...
No, vsaj meni se tako zdi.
Res pa je, da se pri raku tude ne izognes smradu bruhanja. Druga stvar, ki jo imam sedaj v glavi, so pa bogi otroci iz razsutih druzin...ja, to je veliko huje in je neprimerljivo z bulimijo, ampak tudi mi smo bili nekoc tam. Otroci brezdomci-neprimerljivo od neprimerljivega....tudi oni nimajo nobene topline, so zdravstveno ogrozeni, psihicno in fizicno, a vseeno toliko huje, saj so otroci. Tega ne bom nikoli prebolela.
Ko sem zivela v Afriki, sem videla kruto naravo cloveka, lahko se samo zlomis in zjokas...in ja, ko pomislim na to, si tudi sama recem, pa zakaj za vraga se grem neke drame tukaj,ko je svet toliko krujsi do drugih. Ampk, kot sem rekla...huda bulimija ni najhujsa stvar na svetu, je pa ena najbolj neprijetnih.
Pa se smrdi!!! Tako kot smrdi kanalizacija brezdomskim otrokom in bruhanje po kemoterapiji rakavim bolnikom.
Mogoce ne veste, ampak bulimija je bolezen, samostojna bolezen, dusevna bolezen. Je zelo nevarna in zdravi se pod strokovnim nadzorom prihiatrov, potrebna je hospitalizacija. Tudi meni so rekli, da je hospitalizacija nujna, ker mi bi drugace zmanjkalo casa, pa sem se vseeno odlocila za samozdravljenje, saj hospitalizacija pomeni 4 mesece bolnice brez izpusta in obiskov, potem 1 mesec pavze in potem naslednjih 5 mesecev z obiski in prostimi vikendi. pha! No way. I have long distance relationship can u imagine me without skype?
To je ena taka jamrajoca objava, ker me groznooooo boli rit od hemoroidov, spuscam cudne zvoke, saj vsake 4 sekunde svinsko zareze, pece me grlo od bruhanja in celo telo od driskanja in bruhanja.
Nikoli nisem omenila, pa omenima seda: Moj blog so moje misli, moje izkusnje, moja spoznanja, zato ne obsojaj in beres ga na lastno odgovornost.
Vrocino imam, 38 stopinj celzija, pa se vedno ne dam miru....ravno sem se vrnila iz stranisca, vrgla sem ven kosilo. Vmes veckrat splaknim stranisce, ker ne morem gledat svojega bruhanja, kosckov napol prezvecene hran. Fuj!
FUJ! Bulimija smrdi!!
No comments:
Post a Comment