Faaak.
mela sm kosilo. pojedla sm en mali kos kruha in en kroznik juhe. Za zajtrk sm pojedla pol krofa in kavo.
Po kosilu sm skusala rect dve besedi z mami, pa me je sam kuhat zacel, noge pa roke so se mi zacele trest in cist mehke noge sm dobila. Pokrila sm si obraz z rokami, sploh nevem kaj je mami govorila, odpelal me je nekam v moj nerealen svet, zacel se mi je spahvt in samo dvignl se mi je vse. Nahitr sm pospravla za sabo, mami me je vprasala kaj je, sm rekla da mi je slabo in se mi dviguje vse, pa me zenska uprasa: "od cesa!" sm rekla "od hrane!!" joj
v zelodcu mi nabija neki, ko da bi nekdo z gongom spilu po mojem zelodcu, tresem se in res mi kuha. Zadnje dni se mi dogaja, da res po vakem obroku zacnem svicat ko konj in tresem se. Vsi ti dnevi, ko nisem kozlala, so bli zapravljeni z zvijanjem po postli in potenjem in praskanjem telesa. Me je vprasala prjatlca kako mi rata ne bruhat in sm rekla "mesa se mi!" ampak to je res "mesa se mi" ne sam tko ko reces.
tokrar je blo kosilo mocnejse, vrgla sm vn tisto juho k nc. in pol mi se ta model v glavi rece "o super, se vedno loh bruhas tut ce sam juho pojes!" jebi se model! pa po juhi je res ogabno bruhat. grlo me boli.
grozn mi je pa smrdi mi vse. again. pece me zelodec.
pocutm se totalno nezivo, pateticno, neuporabno in debelo. Noben me ne more met rd ker sm nesposobna. Pocutm se ko da mam IQ 80ish in da ne dojamem nicesar. Da nisem sposobna zracunat 1+1 kaj sele diplomirat enkrat in furat normaln lajf. Zadnje case mi to dela take probleme, morm konct fax pa se mi ne da, ampak bi rada spet mal uporabla mozgane. Vsi so pametnejsi od mene jst sm res dumb!! vsi so lepsi.
Spet me dajejo te povrsinske primerjave z drugimi.
Na terapiji se poglabljam v izvor moje bulimije, dalec dalec nazaj grem. Skusam razumet, zakaj sm taka ko sem. Daje me slaba vest za 10,15 let nazaj. Vcasih se kr razjetim, ko me vrze par let nazaj in se zjokam. Nemorem sprejet dejstva, da moja druzina ne stima. SI mislm, da me psihiatrinja samo nagovarja proti druzini. Pol se pa z bratrancem dobim in ga vprasam, kaj je res in kaj ne, pa rece, da ima psihiatrinja prav. Sem se dobila s prjatlco, ko sva ble v gimnaziji ves cas skupi in mi rece "ma se zdj ne morem verjet kaj so pocel s tabo" bla je zravn, in se dve drugi prjatlci. Ko najprej slisim zgodbe iz preteklosti iz njenih ust si mislim... ma jaaaaaaa ane, bedarije. ampak potem preklopim: "bulshit to se ona zmisljuje, ker ne mara moje druzine" kr neki!!!!!!! ne morem in ne morem dojet. celo mam ideje, da bom nehala z zdravljenjem ker je vse skupi en bulshit in se sploh nebom nikamor selila, sej se bom navadla bit s svojimi in oni so itak kul in oni govorijo resnico, nikol niso nc narobe nardil, jst sm kriva za vse ker sm bla ze pr 14ih v depresiji. Vedno sta se bojda kregala zarad mene, vedno sem imela to odgovornist. Vedno sem bla na piki. In ja, seveda da so imel razlog, da so bli tko orto strogi z mano sj sm bla verjetno res nemogoca. sej sm nemogoc clovek sej to vem. vsega sm jst kriva in vedno delam samo stalo. zurat nism smela verjetno zato ker sm bla obupen najstnik ze v startu, kaj sele da bi sla vn in se sprostila. samo jamram in samo prtozujem se, namest da bi se mal vprasala kaj drugi hocjo. bedna sm cela. strah me je, da sm zavozila zivljenje, ker ga pac zivim po svoje in da nebom nikol nc uspela. nebom sposobna met svoje druzine in ja, mogoce majo moji prov, tko ko zivim je narobe. strah me je, da sem res nikakva. Kaj ce bom celo zivljenje zovotarla,d a se mi ne bo nc dal delat ker sm lena? kaj ce bom grozna mama in se bolj grozna zena. kaj ce sploh ne bom ne mama ne zena. kaj ce bom prevarantka? kaj ce bom zivela od lazi? kaj ce ne bom iskrena? kaj ce se nikol ne bom pozdravla?
kaj ce bom celo zivljenje kozlala in me bo celo zivljenje metal v depresije?? kaj ce sm NIC? kaj ce sm res nic? [faaak kako me zelodec pece od kozlanja in boli grlo]
Mene je res strah same sebe!! strah me je prihodnosti.
Strah me je zivet po svoji volji, kaj ce je moja volja napacna? vem, stookrat sm ze slisala, da je s starci tko,da ce nisi tko ko oni, je vse slabo...in da mamo vsi tak problem, sam men to nc ne pomaga.
zdj sm ugotovila,da sm se cist zaposlila z razmisljanjem o izvoru moje bulimije, o vlogi druzine v tej zgodbi. Go away or stay? its now or never. cmon, can someone come with a magic stick and wake me up!!!!!
men nc ne pomen nc. ljudje mi govorijo lepe stvari, zdj prou zanals ze neki casa dobivam nenormalno velik pozornosti od prjatlou, seved ane dohajam, ampak vsi bi se druzl z mano ker sm faca, zakon, kul (=!?!?!)"=)/$(&!error jst nobenga ne dohajam. ce nism zdj v 14 dneh slisala 10x "o kaj bi dal, da bi bil ti, da bi tocno vedu, kaj v lajfu je tisto, kar hocem in preko vseh trupel bi sou, da bi to dosegu. da bi meu jajca, tko ko jih mas ti, it po svoji poti, vrjet v lajf. da bi se loh kr napakiru in su. da bi meu strast, kot jo mas ti do poucevanja....... itd itd" jst si pa mislm....kaj bi dala da mi nebi blo treba bit jst vsaj za pet minut.
ful sm zmedena, na eni strani si gradim osebnost in si borim svoj prostor pod soncem, na drugi strani pa sem totaln opusak k ni sposobn se zdilat sam s sabo. tko res nevem ker del buta vn.
Malo zeljo mam po tem, da bi bla zdrava. to je zdj par dni aktualna scena...da jst sploh nebi bla rada bolna vec. da mi gre pa bulimija na zivce. in pol si celo vrjamem. to je tist mali dlcek mene, k se hoce pozdravt. pa kul je ta ideja. sam ga drug glas poje ko kokice...v sekundi. ampak se mi zdi,da kukr je mali ta glas, ma se vedno zlo veliko vlogo pr mojem rehabu!
v imenu tega glasu se grem stusirat, v imenu tega glasu se (v teoriji) lotevam novih projektov, v imenu tega glasu se vcasih dolocenim prjatlom oglasim na telefon. v imenu tega glasu ignoriram vse ostalo kar ni kul.
jst sm ko ena roza trenutno, pac obstajam!
uceri je bil pr men na obisku en kolega, poznam ga ze 15 let in model mi je cist top. res ga mam rada, za njega se celo trudim, ker mi ni vseeno za najino prjatlstvo, ceprou neki vec ko to pa tut ne cutim...in mi rece,da ma tut on iste ideje, da njega pa noben ne more met rd. pa rece : "pk vem za brata, da me ma rad, in za druzino, pa vem za tebe. K tut jst mam tebe rad." in se mi je tko fino zdel, da sem vsaj pr enem cloveku uspela ohranit to energijo "mar mi je"!!
glava mi skace zdj, miljon misli mam v glavi, pisem cist random, brez zacetka in konca...se vedno me svinjsko pece zelodec in mislm da mi ni kul, da sm kozlala. ker zdj sm iz svojga ritma, tko ko vsakic, ko kakorkoli mecem hrano vn...in pol rabim miljon ton volje in energije, da grem nazaj na tir. pa se to s sick mindom. te dni ful mal jem, res mal. pa je ful lazi. za kosilo pojem dva albert keksa in 1 jogurt, za vecerjo pojem 1 kos kruha in za zajtrk isto en kos kruha.vcasih za kosilo pojem en koscek piscanca in solato. zdj se zlo dobr drzim urnika in dejstva,da dolocene hrane ne smem jest. riz, testenine, sir, nutela, mleko, rafaelo ...itd itd in miljon drugih nesrecnih kombinacij. ce se tega izogibam, mi je ful lazi se kontrolirat in ne iz na wc.
in ta teden, ko sem se spet mal bolj dotaknila bulimije v prakticnem pomenu besede mi gre res vse narobe, ker zdj trenutno ne razmislam kot nekdo, ki se hoce pozdravit ampak kot bulemik, in blemik ne je al pa je, ker je itak vseen. mah joj no.
ta teden vsakic, ko zabijam cs na wc in drislkam sprejemam odlocitve, da bom vse skup pustila. Pol me pa nekdo v rit brcne. mi rece :" alo! brez tipa bos in nikol ne bos mogla ucit. mental case teacher ne mores bit." pa se mal zbrihtam. poucevanje je edini priblizek moje tiste globoke zelje po ozdravitvvi, ki ni fant, ker z bulimijo ne morem ucit, brez poucenja pa ne morem zivet.
[zelodc mi bo vn vrgl]
zapisano cez 3 ure:
zelodec se vedno gori in grlo me pece, v glavi slika polna hrane. nism se nazirala ze dolg in zdj se tepem s to idejo, ker sem dans ze prevec konkretno razmisljala o tem, da bi obupala. pa sej je itak vseen!!
ampak moj zelodec je ful skrcen ker se pac ubadam zdj s kontra problemom in ne jem dost ker me bo vse zredilo. samo sopa mi ta glava "zredila se bos zredila se bos!" in tko se za ful procentou distanciram od wcja. mah.
sm prej mal razmiljala, kako sreco mam jst, da mi je bog poslou ljudi v zivljenje, k se niso obupal nad mano. ker mogoce bom pa kmalu zrela za social life in bi blo dobr met nekoga za poklicat. a se tega sploh zavedam?
Mestni knjiznjici sem obljubila,da bom prpravla potopisne delavnice za otroke o Afriki. odlasam ze pol leta, pa so me poklical se enkrat in sem uspela it mal vn iz svojga mehurcka in pomisla sm na moje otroke o afriki in se odlocla za akcijo in bom za njih to nardila, ker sem si/jim itak obljubila. in zdj se morm spravit to delat, pa bi kljub neomejeni ljubezni do afrike rada bidva, da se vse nardi samo, da jst lahko lezim na postli in planiram svoje zivljenje, kako se bo vse spremienil.
zakaj sem tko brezbrizna? dont i care? who the fuck am I*???
I am so no-one. Do I exist? I just wanna disappear. I wanna start over!! I wanna fix mylife. This is not the
path I chose. I can be better than this. Im losing my mind. who the fuck am I and what the fuck is going on??? Is this real? Is it me? Is it my life or someones else story? what do I feel? What if all this is just a dream? oh my that would be creepy - to wake up and realize I dont have bulimia and my life story is pure. That wouldnt be me. Who is me?
From drama to hope: I just remembered the guy I met in Korea, we got to hang out and only god knows why he put us together...from very first beginning we were both pretty honest and he told me he was drug addict for 15 years but he has been clean for last 5 years. I spoke up about my bulimia and there were two addicts talking. What he told me is to find something very mine, something safe, that will keep me on the ground when bitch trying to blow me away. He found God. He told me, it is not so hard to come out as is hard to stay out. and thats why you need a reason and help to stay clean in every second. I just thought of it and more than the things he told me is amazing the fact that stranger talked to me in the middle of nowhere about his addiction and if that is possible, then anything is possible!!
mela sm kosilo. pojedla sm en mali kos kruha in en kroznik juhe. Za zajtrk sm pojedla pol krofa in kavo.
Po kosilu sm skusala rect dve besedi z mami, pa me je sam kuhat zacel, noge pa roke so se mi zacele trest in cist mehke noge sm dobila. Pokrila sm si obraz z rokami, sploh nevem kaj je mami govorila, odpelal me je nekam v moj nerealen svet, zacel se mi je spahvt in samo dvignl se mi je vse. Nahitr sm pospravla za sabo, mami me je vprasala kaj je, sm rekla da mi je slabo in se mi dviguje vse, pa me zenska uprasa: "od cesa!" sm rekla "od hrane!!" joj
v zelodcu mi nabija neki, ko da bi nekdo z gongom spilu po mojem zelodcu, tresem se in res mi kuha. Zadnje dni se mi dogaja, da res po vakem obroku zacnem svicat ko konj in tresem se. Vsi ti dnevi, ko nisem kozlala, so bli zapravljeni z zvijanjem po postli in potenjem in praskanjem telesa. Me je vprasala prjatlca kako mi rata ne bruhat in sm rekla "mesa se mi!" ampak to je res "mesa se mi" ne sam tko ko reces.
tokrar je blo kosilo mocnejse, vrgla sm vn tisto juho k nc. in pol mi se ta model v glavi rece "o super, se vedno loh bruhas tut ce sam juho pojes!" jebi se model! pa po juhi je res ogabno bruhat. grlo me boli.
grozn mi je pa smrdi mi vse. again. pece me zelodec.
pocutm se totalno nezivo, pateticno, neuporabno in debelo. Noben me ne more met rd ker sm nesposobna. Pocutm se ko da mam IQ 80ish in da ne dojamem nicesar. Da nisem sposobna zracunat 1+1 kaj sele diplomirat enkrat in furat normaln lajf. Zadnje case mi to dela take probleme, morm konct fax pa se mi ne da, ampak bi rada spet mal uporabla mozgane. Vsi so pametnejsi od mene jst sm res dumb!! vsi so lepsi.
Spet me dajejo te povrsinske primerjave z drugimi.
Na terapiji se poglabljam v izvor moje bulimije, dalec dalec nazaj grem. Skusam razumet, zakaj sm taka ko sem. Daje me slaba vest za 10,15 let nazaj. Vcasih se kr razjetim, ko me vrze par let nazaj in se zjokam. Nemorem sprejet dejstva, da moja druzina ne stima. SI mislm, da me psihiatrinja samo nagovarja proti druzini. Pol se pa z bratrancem dobim in ga vprasam, kaj je res in kaj ne, pa rece, da ima psihiatrinja prav. Sem se dobila s prjatlco, ko sva ble v gimnaziji ves cas skupi in mi rece "ma se zdj ne morem verjet kaj so pocel s tabo" bla je zravn, in se dve drugi prjatlci. Ko najprej slisim zgodbe iz preteklosti iz njenih ust si mislim... ma jaaaaaaa ane, bedarije. ampak potem preklopim: "bulshit to se ona zmisljuje, ker ne mara moje druzine" kr neki!!!!!!! ne morem in ne morem dojet. celo mam ideje, da bom nehala z zdravljenjem ker je vse skupi en bulshit in se sploh nebom nikamor selila, sej se bom navadla bit s svojimi in oni so itak kul in oni govorijo resnico, nikol niso nc narobe nardil, jst sm kriva za vse ker sm bla ze pr 14ih v depresiji. Vedno sta se bojda kregala zarad mene, vedno sem imela to odgovornist. Vedno sem bla na piki. In ja, seveda da so imel razlog, da so bli tko orto strogi z mano sj sm bla verjetno res nemogoca. sej sm nemogoc clovek sej to vem. vsega sm jst kriva in vedno delam samo stalo. zurat nism smela verjetno zato ker sm bla obupen najstnik ze v startu, kaj sele da bi sla vn in se sprostila. samo jamram in samo prtozujem se, namest da bi se mal vprasala kaj drugi hocjo. bedna sm cela. strah me je, da sm zavozila zivljenje, ker ga pac zivim po svoje in da nebom nikol nc uspela. nebom sposobna met svoje druzine in ja, mogoce majo moji prov, tko ko zivim je narobe. strah me je, da sem res nikakva. Kaj ce bom celo zivljenje zovotarla,d a se mi ne bo nc dal delat ker sm lena? kaj ce bom grozna mama in se bolj grozna zena. kaj ce sploh ne bom ne mama ne zena. kaj ce bom prevarantka? kaj ce bom zivela od lazi? kaj ce ne bom iskrena? kaj ce se nikol ne bom pozdravla?
kaj ce bom celo zivljenje kozlala in me bo celo zivljenje metal v depresije?? kaj ce sm NIC? kaj ce sm res nic? [faaak kako me zelodec pece od kozlanja in boli grlo]
Mene je res strah same sebe!! strah me je prihodnosti.
Strah me je zivet po svoji volji, kaj ce je moja volja napacna? vem, stookrat sm ze slisala, da je s starci tko,da ce nisi tko ko oni, je vse slabo...in da mamo vsi tak problem, sam men to nc ne pomaga.
zdj sm ugotovila,da sm se cist zaposlila z razmisljanjem o izvoru moje bulimije, o vlogi druzine v tej zgodbi. Go away or stay? its now or never. cmon, can someone come with a magic stick and wake me up!!!!!
men nc ne pomen nc. ljudje mi govorijo lepe stvari, zdj prou zanals ze neki casa dobivam nenormalno velik pozornosti od prjatlou, seved ane dohajam, ampak vsi bi se druzl z mano ker sm faca, zakon, kul (=!?!?!)"=)/$(&!error jst nobenga ne dohajam. ce nism zdj v 14 dneh slisala 10x "o kaj bi dal, da bi bil ti, da bi tocno vedu, kaj v lajfu je tisto, kar hocem in preko vseh trupel bi sou, da bi to dosegu. da bi meu jajca, tko ko jih mas ti, it po svoji poti, vrjet v lajf. da bi se loh kr napakiru in su. da bi meu strast, kot jo mas ti do poucevanja....... itd itd" jst si pa mislm....kaj bi dala da mi nebi blo treba bit jst vsaj za pet minut.
ful sm zmedena, na eni strani si gradim osebnost in si borim svoj prostor pod soncem, na drugi strani pa sem totaln opusak k ni sposobn se zdilat sam s sabo. tko res nevem ker del buta vn.
Malo zeljo mam po tem, da bi bla zdrava. to je zdj par dni aktualna scena...da jst sploh nebi bla rada bolna vec. da mi gre pa bulimija na zivce. in pol si celo vrjamem. to je tist mali dlcek mene, k se hoce pozdravt. pa kul je ta ideja. sam ga drug glas poje ko kokice...v sekundi. ampak se mi zdi,da kukr je mali ta glas, ma se vedno zlo veliko vlogo pr mojem rehabu!
v imenu tega glasu se grem stusirat, v imenu tega glasu se (v teoriji) lotevam novih projektov, v imenu tega glasu se vcasih dolocenim prjatlom oglasim na telefon. v imenu tega glasu ignoriram vse ostalo kar ni kul.
jst sm ko ena roza trenutno, pac obstajam!
uceri je bil pr men na obisku en kolega, poznam ga ze 15 let in model mi je cist top. res ga mam rada, za njega se celo trudim, ker mi ni vseeno za najino prjatlstvo, ceprou neki vec ko to pa tut ne cutim...in mi rece,da ma tut on iste ideje, da njega pa noben ne more met rd. pa rece : "pk vem za brata, da me ma rad, in za druzino, pa vem za tebe. K tut jst mam tebe rad." in se mi je tko fino zdel, da sem vsaj pr enem cloveku uspela ohranit to energijo "mar mi je"!!
glava mi skace zdj, miljon misli mam v glavi, pisem cist random, brez zacetka in konca...se vedno me svinjsko pece zelodec in mislm da mi ni kul, da sm kozlala. ker zdj sm iz svojga ritma, tko ko vsakic, ko kakorkoli mecem hrano vn...in pol rabim miljon ton volje in energije, da grem nazaj na tir. pa se to s sick mindom. te dni ful mal jem, res mal. pa je ful lazi. za kosilo pojem dva albert keksa in 1 jogurt, za vecerjo pojem 1 kos kruha in za zajtrk isto en kos kruha.vcasih za kosilo pojem en koscek piscanca in solato. zdj se zlo dobr drzim urnika in dejstva,da dolocene hrane ne smem jest. riz, testenine, sir, nutela, mleko, rafaelo ...itd itd in miljon drugih nesrecnih kombinacij. ce se tega izogibam, mi je ful lazi se kontrolirat in ne iz na wc.
in ta teden, ko sem se spet mal bolj dotaknila bulimije v prakticnem pomenu besede mi gre res vse narobe, ker zdj trenutno ne razmislam kot nekdo, ki se hoce pozdravit ampak kot bulemik, in blemik ne je al pa je, ker je itak vseen. mah joj no.
ta teden vsakic, ko zabijam cs na wc in drislkam sprejemam odlocitve, da bom vse skup pustila. Pol me pa nekdo v rit brcne. mi rece :" alo! brez tipa bos in nikol ne bos mogla ucit. mental case teacher ne mores bit." pa se mal zbrihtam. poucevanje je edini priblizek moje tiste globoke zelje po ozdravitvvi, ki ni fant, ker z bulimijo ne morem ucit, brez poucenja pa ne morem zivet.
[zelodc mi bo vn vrgl]
zapisano cez 3 ure:
zelodec se vedno gori in grlo me pece, v glavi slika polna hrane. nism se nazirala ze dolg in zdj se tepem s to idejo, ker sem dans ze prevec konkretno razmisljala o tem, da bi obupala. pa sej je itak vseen!!
ampak moj zelodec je ful skrcen ker se pac ubadam zdj s kontra problemom in ne jem dost ker me bo vse zredilo. samo sopa mi ta glava "zredila se bos zredila se bos!" in tko se za ful procentou distanciram od wcja. mah.
sm prej mal razmiljala, kako sreco mam jst, da mi je bog poslou ljudi v zivljenje, k se niso obupal nad mano. ker mogoce bom pa kmalu zrela za social life in bi blo dobr met nekoga za poklicat. a se tega sploh zavedam?
Mestni knjiznjici sem obljubila,da bom prpravla potopisne delavnice za otroke o Afriki. odlasam ze pol leta, pa so me poklical se enkrat in sem uspela it mal vn iz svojga mehurcka in pomisla sm na moje otroke o afriki in se odlocla za akcijo in bom za njih to nardila, ker sem si/jim itak obljubila. in zdj se morm spravit to delat, pa bi kljub neomejeni ljubezni do afrike rada bidva, da se vse nardi samo, da jst lahko lezim na postli in planiram svoje zivljenje, kako se bo vse spremienil.
zakaj sem tko brezbrizna? dont i care? who the fuck am I*???
I am so no-one. Do I exist? I just wanna disappear. I wanna start over!! I wanna fix mylife. This is not the
From drama to hope: I just remembered the guy I met in Korea, we got to hang out and only god knows why he put us together...from very first beginning we were both pretty honest and he told me he was drug addict for 15 years but he has been clean for last 5 years. I spoke up about my bulimia and there were two addicts talking. What he told me is to find something very mine, something safe, that will keep me on the ground when bitch trying to blow me away. He found God. He told me, it is not so hard to come out as is hard to stay out. and thats why you need a reason and help to stay clean in every second. I just thought of it and more than the things he told me is amazing the fact that stranger talked to me in the middle of nowhere about his addiction and if that is possible, then anything is possible!!
Žal mi je, da se tako počutiš. Pri meni je isto, samo da ne jem ničesar, če pa jem, se pa potem nažrem, ker je vse brez veze. Razen, če sem na dopustu, nekje daleč stran od vsega. Takrat sem sposobna kaj pojesti, ampak tisti glas mi vedno pravi, da se bom zredila, pa ponavadi vedno shujšam. Mogoče pa je kaj drugega narobe s tvojim želodcem, mogoče boš zbolela. Ali pa si res toliko obremenjena z vsem, da se ti je refleks sprožil kar sam. Žal ti ne znam pomagat, vem pa kako se počutiš. Jaz vedno prehajam iz ene skrajnosti v drugo. Vedno je tako. Sposobna sem shujšat za 10 kil, brez bruhanja, nažiranja, sposobna pa sem se tudi za toliko zredit zaradi nažiranja, in to v roku enega meseca. Nikoli pa ni tako kot pri normalnih ljudeh. jaz se ne počutim normalno, res ne. In tudi jaz ne vem kdo sem???? Želim ti, da vse skupaj hitro mine. Drži se! Ps: odgovor na tvoja vprašanja je v prejšnji temi
ReplyDeletesejbo kul, zdj sm se vrgla v en prijekt za afriko in sm kr pozabla mal na vse skupi .. sm ti odgovorila v prejsnji objavi na vecino stvari :) tut ti se drzi, pa ne jutr zacet znova od zacetka, ampak samo nadaljuj z zivljenjem...mal bolj se potrudi ko si se dans, ampak ne resetirej vsega, you know it never works!! to sm tut jst pogruntala, sicer na novi zelandiji, ko nisem mela casa reseterat vsakega dneva posebi in sama sebe nategvat (dans zlo grdo govorim ker sm res down) in sm mogla uno Keep up with life in sm ugotovila, da se edino tko lahko premaknes naprej, ce ne si vedno na isti tocki. mislm sej je logicno, ampak men to prej nikol niblo. vedno se lahko se mickn mickn potrudis.
ReplyDeleteJa, imaš čisto prav. Zjutraj sem se zbudila itak po neprespani noči in prva stvar je bil tisti jebeni glas: "Pojdi se nažret, saj boš izbruhala. Itak si debela, sam poglej koliko kil si dobila.....bla bla bla". In potem sem ga ingnorirala in zaenkrat je ok. Še me muči, sam ne toliko. In cel dan se bom trudila, da bo tako. Ne bom popustila. Itak je narobe ker nič ne jem in se nalivam z eno zadevo ( naravno ) za čiščenje telesa, ampak še vedno boljše to, kot pa kozlanje. Je pa res da je to zaradi tega, o čemer si pisala v prejšnjem odgovoru. Vem. Moja nesamozavest, ne vem od kje prihaja. Ko sem bila majhna sem bila vedno sama z namišljenimi prijatelji ( živela sem na samem, nobenega ni bilo 2km naokrog ). Mogoče je tudi to prispevalo k temu. In ko sem bila majhna sem se bala ljudi, tudi sorodnikov, vedno sem se skrivala, če je kdo prišel. Nekdo me je tudi skoraj posilil, ko sem bila stara 4 leta, samo sem bila že prej taka. O tem velikokrat razmišljam, pa ne najdem odgovora. Starši so bili vedno dobri z mano, ne spomnim se da bi bilo kdaj kaj hudo narobe. Mogoče pa je bila kdaj kakšna stvar, ki sem jo potisnila iz spomina. Ne vem, res ne...
ReplyDeletedig dig dig... when you find your reason and when you understand it, you can start over, re-learn to feel, to express yourself and to exist and once you do it in a proper way, bulimia slowly dies. thats what I 'v been told and thats what im seeking for.
ReplyDeletetut jst mam zgodbe s posilstvom za sabo, nevem ce sm ze pisala o tem, mislm da. well, dont lose hope!!
em sj jst tut nism lublancanka, ampak tam funkcioniram tko da sem nekje relacija kr-lj detajle ja bova pa naknadno. upam, da si se dans uspela sfajtat z bulimijo in si uspela...remember, you can always be a little bit stronger. jst dns nism bruhala in tut jedla sm lepo, sam sm mela pa posraaaaaaaaan dan do konca. ena zenska mi je celo rekla, da sm se zredila. tema! se zdj se ne morem pobrat. pol se pa trudim vse skup ignorirat in potlacit, da se zascitim, sm pa totalno otopela.
Sem si nardila en mejl sam za to, da se bova lahko pogovorili brez mojega straha da me kdo spozna. Saj potem ti bom dala tistega ta pravega, pa vse ti bom lahko razložila. Evo mejl: nika.t@mail.com
DeleteLahko mi pišeš, če želiš. Sam nisem vsak dan na netu, tak da ne zamerit, če se kdaj ne bom oglasila.
Drugače pa ja, v nedeljo mi je z muko uspelo, v ponedeljek ni bilo tako hudo, ampak vseeno ne ok, zdaj pa že dva dni pri kosilu v službi klik, dajmo se nažret, in se nažerem in potem takoj bruham. Enkrat me bo nekdo dobil, če bom tako nadaljevala. Ko ti bom povedala kje delam, ti bo vse jasno. No, in zdaj sem nabasana z odvajali in že čutim, da me čaka dolga in boleča noč, again :(
Si ti kaj boljše?
isto sm jst razmisljala da bi si nardila mail,da bova potem podatke lahko si izmenjale. kakrokoli gre za eno diskretnost. bravo. ale, zdj pa se za kake dva dni en fight uzgi.
ReplyDeletejst sm padla v depresijo, tko da sm bol topla voda, te dni nism bruhala niti odvajal jemala, niti jedla niti jokala... ampak mam pa svetle tenutke ko me pa razganja od idej. drzi se x