Pisem objavo, dajem frustracije vn pa mi ne da Nikin komentar miru... just to know someone is in a pain, pain that I so understand, cant leave me careless so.....
Ale, mal veselja na mojem blogu... India Arie has something to tell us, beautiful ladies! :D jamral bomo pol!
Za Niko in ostale!!
Lets FIGHT BACK!! ♥
Povezava do komada: http://www.youtube.com/watch?v=Mq86e4Fhja0
Ale, mal veselja na mojem blogu... India Arie has something to tell us, beautiful ladies! :D jamral bomo pol!
Za Niko in ostale!!
Lets FIGHT BACK!! ♥
Povezava do komada: http://www.youtube.com/watch?v=Mq86e4Fhja0
Hvala ti za to :) Si mi polepšala dan, ki je drugače popolnoma shitty. Vsaj jem ne, če že ne drugega ( kar pa tudi ni ok ). Da ti odgovorim na tvoja vprašanja. Pri zdravniku nisem bila, ne zaradi jeter, ledvic,.., sem pa bila zaradi tega, ker že več kot leto nimam menstre, odkar sem nehala s tabletkami. Ampak naj ne bi bilo nič narobe, vsaj krvni izvidi kažejo tako. V bistvu sem na vsakem pregledu vedno zdrava, kar mi je čisto nenavadno, glede na to kaj delam sama s sabo, da ne mine dan, ko ne bi vzela vsaj 10 dulcolaxov, tudi če ne jem. Enkrat bo vse skupaj samo udarilo ven in potem bo sranje. Tega se popolnoma zavedam, ampak s tem ne morem, ne znam nehat. Počutim se popolnoma nekoristno, otopelo, samo tisti glas jebeni mi non stop kriči v glavi. Jaz bom znorelaaaaa!!! Kaj vse sem že dala skozi, psihiatre, psihologe, skupine za samopomoč, bolnico, ampak vse je še slabše. Stara sem 31 let in že celo življenje, ki bi bilo lahko tako drugačno, se ukvarjam s to pofukano bulimijo. Ja, razmišljam, da bi šla spet k psihiatru, po drugi strani pa nočem spet antidepresivov, nočem pogovorov, ki se sčasoma sprevržejo v laži iz moje strani. Mogoče pa zdaj ne bi bilo tako. Nihče ne bi vedel zato mi ne bi bilo treba lagat. Mogoče res lahko poskusim. Saj me nihče ne more v ničesar prisiliti. Mogoče bo boljše, mogoče... Ta glas mi trenutno nabija samo to: "A si se res toliko zredila v enem tednu, debela si, debela, ne tolaži se, to ni voda, ne bo šlo ven v parih dneh, debela si, čisto vseeno je, če se danes še enkrat nažreš, saj boš jutri na novo začela. Boš že skozlala, kaj potem če je cela hiša polna ljudi...Debela si, debela in nesposobna..." Ko bi le utihnil in me pustil pri miru. In zdaj naj bi bil že zadnji čas za otroke, za druge stvari, jaz pa nisem sposobna preživeti niti enega dneva, niti minute, da se ne bi borila sama s sabo. In jaz naj bom potem mama??? Fant me bo enkrat samo pustil in potem bom ostala sama s svojo bulimijo. Jeba je vse skupaj, sam se moram truditi, da bo šlo navzgor. Mogoče pa res poiščem enega psihiatra...
ReplyDeleteLazi so grozne, i know! but thats the only way to survive. kolk casa pa ze jemles odvajala? nisi se zredila v enem tednu no, to so strupi, pa limfa. let me about it. pa ti mors bit res drobckana, jst nikol nism mela 50 kil ej halo!!sej ti je jasno da nimas tezav s tem kako zgledas ane, in je to sam tisto, cesar se lahko oprimes in kar lahko sovrazis? ves da je vzrok za bulimijo nekje drugje? si ga kdaj poskusla poiskat?? ce bi bla kdaj se za dobit z mano mi povej!
ReplyDeleteJa, trenutno so laži res the only way to survive. Odvajala? Hm, z njimi sem začela pri 16-tih, ampak samo občasno in ne v takih količinah, da jih pa jemljem vsak dan, najprej jih je bilo najmanj pet, zdaj jih je deset ali 2krat po 10, če se nažrem, pa traja tja od 26 leta. Torej že 5 let. Fak, to ni res. Moja prebavila verjetno sploh niso sposobna delovati. Ampak mene mora predriskat, kar ne morem brez tega. Sovražim napihnjen trebuh, to me grozno moti. Nisem drobčkana ne, sem tudi velika samo 165. Mi pa že odkar sem odrasla nihajo kile od 45 pa tja do 68. Nikoli pa se ne počutim suho, prav nikoli. Ko se hočem pohvalit in reči, zdaj pa si ok, mi tisti glas reče, da sem neumna, da narobe vidim,... Vem da je vzrok nekje drugje, pa ni v družini, vsaj upam, da ne. Sem ga že iskala, pa ne vem. Odkar se zavedam sem nesigurna vase, nesamozavestna, vsakemu hočem ustreči, vedno se grozno počutim, če je kdo zraven mene slabe volje, in potem vedno pridem do zaključka, da sem jaz kriva, pa čeprav nisem, vse bi naredila da bi bili drugi srečni, vedno rečem da, če rečem ne, se počutim krivo, hočem biti idelna, hočem da bi me ljudje imeli radi, da bi govorili kako sem suha in lepa, rada bi se počutila lepo, priljubljeno,... Vse to mi diktira tisti glas, ki ga ne morem utišat. Se pa zavedam, da to ni res, da tako ne gre. Ampak on vztraja. V glavnem, sebe vidim v najslabši luči in bi rada da me drugi vidijo drugače. Nikoli se nisem znala vključiti v družbo, ko sem spoznala fanta, se je to tekom let nekoliko popravilo. Ampak se izgubim, če nekje ostanem sama, da ni nikogar zraven. Samozavest je na nuli, odkar se zavedam. Z veseljem bi se dobila s tabo, če bo to izvedljivo. Iz kje pa si?
DeleteI know same here... 10 gor 10 dol. tut se mi menja nic ne jem al pa jem in se naziram in kozlam. za bruhat nimam glih pravila, lahko grem bruhat tut ce sm cist mal pojedla. sej pravim zdj mam obdobje ko ne jem in mi grejo kile dol pa nimam nobenga veselja oz zadovoljstva zarad tega. pa se to pomoje zto ne jem ker nocm nc cutt...ker cim mal pojem, me ze zre kj, in me kj zacne nerverat. tko pa se ne dotikam telesa pa mam mal vec miru sm zaposlena z drugimi dramami. vse to o nesamozavesti stekam, sam od nekje je mogla pridt. tut jst sm kul ko kam grem ker sm neobremenjena s stvarmi k me tuki zrejo, folk ma pol mn problemou drugje. jst ko sm bla v afriki niti pomisla nism na kozlanje al pa da bi se zredila, pa smo jedl non stop in to hrano k je pr ns no no! cist kul mi je blo. sm prsla nazaj, sm bla se neki casa kul pol pa pay back! in tega me je strah zdj ker tako veselo popuscam pod tezo bulimije da kr adiijo.
ReplyDeletedrugac iz ljubljane. ti? pa sej slovenija ni tolk velka :D
Ja razumem, čist isto kot jaz. Sem pa doma 60km stran iz Ljubljane, delam pa 20km stran, tak da sploh ne bo problema. Se bova zmenili. Od kje točno sem, pa ne bom tukaj povedala. Saj veš, nihče ne ve in trenutno nočem da kdo izve. Če ne prej, se lahko dobiva začetek aprila, takrat imam en pregled. Sam da izvem za urnik za marec, pa ti povem kdaj bi lahko. Če si zares za, seveda?
ReplyDeleteThis comment has been removed by the author.
DeleteNika, upam, da te to sporocilo najde z mirom v srcu.
Deleteminilo je toliko casa da je kar strasno, vmes sem poniknila, ampak sedaj sem nazaj in berem najine pogovore.......... Kako si? natasa