kako bulemika spravit na zur?
nemogoce. niti ce mu reces, da bo tm 15 vrec cipsa in 7 vrec kokic... no go! social life: ZERO TOLERANCE!!
no, bulemika na zdravljenju pa je mal laze spravt na zur, pod pogojem, da tm ni ne cipsa in ne kokic.
bulemik na zdravljenju gre na en party v letu, ker je to del zdravljenja...se je treba prsilt, da gres mal med ljudi.
no, jst sm se te zabave uceri celo veselila, ker je vse kazal na to, da bom hiso zapustila.
sicer cm cel dan se prepricevala, da je brezveze ampak nakoncu sm nekak uspela isklopit mozgane, se stuserat, oblect in it.
ko sm se priblizevala gruci ze dokaj podivjanih ljudi, sem se zvila k prjatlu in me je drzu za rako ko petletno pupo. nekaj prijaznih obrazev, nekaj odsotnih in nekaj bitchy ones. seveda sem se kot pravi mental case osredotocla na tiste ostre, obsojujoce, zavidujoce in "what the fuck pa ona dela tuki" poglede. ni jih blo veliko, tri. tri sem prepoznala, od tega dva od kolegic. ne, ni drama, in ne, ni blo samo v moji glavi. ampak cez ta dva sm sla hitr cez, ampak tm je bla ena psica, god forgive me for talking bad about people, ampak prou uno, bitch. seveda ji je z enim "back off" pogledom uspel pozrt vso energijo, k sm jo mela. sicer sm se se kr lep cs borila in se nism zadrzvala v njeni blizini, ce se je dal, ampak tiste face ne bom nikol pozabla...samo cekerala je kdo kj pocne, kaj kdo dela in drakala v glavo. polna sama sebe je rusla vse pred sabo. s tem osebkom sm prsla ze veckrat skupaj, ker je druzba mojega brata, in ze od prvega dne bi si lahko plunle v faco ce bi to slo.
no, ampak kot spodoben odvisnik seveda tudi tokrat nisem pila alkohola....to ljudem pojasnit je tut ko da bi s kitajcem posu sklepu. "kaj bos pila?" "sok" "a dej no, partybreaker!" kmal so dojel da se ne zajebavam in so nekateri clo stopl do mene in rekl "svaka cast. zuras brez alkota, kapo dol" no in tko je zacela krozit dobra energija, plesal smo in jst sm tankala svoj sok. prhajal je vse vec ljudi in prostor je bil vse bolj neudoben. cudni snubci, pijani prjatli in ja, da ne pozabim, bitch ko zanals nasproti mene. ubijala me je, vidla sm, kako me s sladkim nasmehom ubija.
vse tezje mi je blo skakt tm na tisto muziko in sploh mi je blo neprijetno, ce na desni nism mela bratranca, na levi pa najbolsega prjatla. cim smo se pomesal, sm zmrznla. umaknla sm se in ko kup nesrece skusala umirit svojo glavo v kotu sobe. sm si govorila "vse je ok. sej ti ni treba met nobenga druzga zravn samo bratranca. ok je" in sm probala se enkrat...nazaj v krog, kjer je gruca ljudi skakala objeta na neke old sql komade. moji intervali neugodja so postajal vse pogostejsi, sploh ko me je sicer zlo dobr prjatu zacel mal prenezno objemat....halo, not feeling comfortable. sm mu rekla,d a me je zamesu z eno lubico, s kero sta ze prej serala socne groove. ni pomagal, in tko sm ostala brez suporta na levi. spet sm izstopla iz kroga in prjatlci povedala, da bom sla domou. prosila me je, naj se mal ostanem. sm rekla, what the hell, 15 minutes cant hurt. well I was wrong.
vse bolj mi je krclo zelodec, sm misla, da je zarad soka, pa sm popila vodo. ni pomagal. v zelodcu je bla ognjena kepa. v grlu se mi je nabiralo kozlanje in zacela sm se trest.
zavest se mi je zozala in kljub temu,da okrog mene v tistem trenutku ni blo nobenga in sm mela kr velik prostora, so me ljudje dusil. v nekem trenutku so se vsi spremenil v posasti. muzike sploh nism slisala in v glavi mi je samo odmeval: domov domov domov, takoj. nivarno tukaj! bla sm na robu solz, v sebi pa sem kricala. grizla sm nohte in sama sebe objela z obema rokama, nobenga nism hotla spustit blizu.
bratranec je opazu, da mi ni ok, objel me je in me pelu vn, na zrak. stisnu me je k seb in tko sm se pocutla mal bol varno. organiziru mi je revoz in v 10 minutah sm bla ze na poti domov.
najprej sm se zjokala ko dz. iz mene je samo bruhalo. lovila sm sappo in nism se mogla pomirit.
ze prej sm si oblibla, da bom se nazrla ko pridem domou. tik predno sm napadla hladilnik, me je zmotu telefon. firbcna sm bla, kdo je, zato sm sla po telefon in prebrala sms. od moje najboljse prijateljice, ni je blo na zuru, vprasala je, ce kj plesemo. v tistem se mi je zdel, ko da me je vprasala: hey, kaj je narobe! in sesedla sm se na tla sred kuhne in ji zacela pisat.
" ja neki smo presal /..../ i broke down.sm mela napad panike, zdj sm doma, sm se zjokala, valda bo bols." in ko sm ze drzala telefon v roki, sm poklicala fanta. nic na svetu si nism zelela bolj kot pa slisat njegov glas. samo to. samo da mi rece, da bo vse ok. sicer se mi ni oglasu, ampak sm se tut njemu skasla mal na tajnico in mi povedala, da ga pogresm. takrt sm se ze pomirila.
ugasnila sm luci, se umila in sama seb zazelela lashko noc, in si oblubla, da bo jutr vse vredu.
zbudila sms e po petih urah spanja, tko da mam dans zjeban dan, in zelodec mi gori. neki sm zacela zrt prej, in v tisti jezi sm prekrsla pravilo, k sm ga dobila na zacetku zdravljenja: nic tehtanja, vsaj eno leto.
ampak, rabila sem razlog za naziranje, to naziranje zarad tesnobe sm ze dost se naucila obvladat. moje telos e, odkar sem na zdravljenju, intenzivno spreminja. moj obraz in moja postava. nosim 1-2 stevilki manjse hlace in small size majice/puloverje..... tahts all that matters, right!? ja, ce nisi bulemik, pol ti stevilke pomenjo vec, in stevilka NIKOL ni taprava. nikol.
stopla sm na tehtnco, blo je zlo neprijetno, in najprej sploh ni hotla delat, sm ze rekla: thanks universe, i get it, in sm stopla dol, a v tistem vseeno ujela stevilko.
zakricala sm!!!!!!!!!!! oblil me je pot in naravnost v wc se skozlat, sploh nism mogla zadrzat. niti grama manj mi ni tehtnca pokazala, niti grama manj!!
vse se je sesul ko hisica iz kart. v trenutku. nism vec vedla, kaj ej res in kaj narobe. vse je v moji glavi. kr neki mam obcutek, da sm shujsala, pa nism. bedna sm, naivna sm in nesposobna shujsat.
napadla sm nutelo, pojedla sm tri velike kose kruha z nutelo, namazano na debelo...res debelo, pa se en sendvic..... ampak kr v nekem trenutku sm si rekla: pa dej ne seri.zjebana si, ni ti kul, jebes vago, kdo ve zakaj ti je tko pokazal, dej ulez se pa mal se nakuleri najprej.
sm se ubogala.
in za nagrado me je poklicu fnt, in tko je vse skupi minil, tisto tahudo.
ze cel dan se pocutim precej mrtvo in na nek nacin sm razocarana, ker sm se vedno ujeta v tem svetu tesnobe, nism se sposobna kr it vn med ljudi in pac bit med ljudmi. zato sm se veselila tistga zura, ker sm se pocutla dovolj mocno, nism se prepricvala da sm debela in grda, in to je bil dosezek.
no, vseeno sm mela dve uri in pol social life-a in naslednjic bo verjetno bols.
tut ta vikend tesnonih napadov bo minil, sigurno bo.
nemogoce. niti ce mu reces, da bo tm 15 vrec cipsa in 7 vrec kokic... no go! social life: ZERO TOLERANCE!!
no, bulemika na zdravljenju pa je mal laze spravt na zur, pod pogojem, da tm ni ne cipsa in ne kokic.
bulemik na zdravljenju gre na en party v letu, ker je to del zdravljenja...se je treba prsilt, da gres mal med ljudi.
no, jst sm se te zabave uceri celo veselila, ker je vse kazal na to, da bom hiso zapustila.
sicer cm cel dan se prepricevala, da je brezveze ampak nakoncu sm nekak uspela isklopit mozgane, se stuserat, oblect in it.
ko sm se priblizevala gruci ze dokaj podivjanih ljudi, sem se zvila k prjatlu in me je drzu za rako ko petletno pupo. nekaj prijaznih obrazev, nekaj odsotnih in nekaj bitchy ones. seveda sem se kot pravi mental case osredotocla na tiste ostre, obsojujoce, zavidujoce in "what the fuck pa ona dela tuki" poglede. ni jih blo veliko, tri. tri sem prepoznala, od tega dva od kolegic. ne, ni drama, in ne, ni blo samo v moji glavi. ampak cez ta dva sm sla hitr cez, ampak tm je bla ena psica, god forgive me for talking bad about people, ampak prou uno, bitch. seveda ji je z enim "back off" pogledom uspel pozrt vso energijo, k sm jo mela. sicer sm se se kr lep cs borila in se nism zadrzvala v njeni blizini, ce se je dal, ampak tiste face ne bom nikol pozabla...samo cekerala je kdo kj pocne, kaj kdo dela in drakala v glavo. polna sama sebe je rusla vse pred sabo. s tem osebkom sm prsla ze veckrat skupaj, ker je druzba mojega brata, in ze od prvega dne bi si lahko plunle v faco ce bi to slo.
no, ampak kot spodoben odvisnik seveda tudi tokrat nisem pila alkohola....to ljudem pojasnit je tut ko da bi s kitajcem posu sklepu. "kaj bos pila?" "sok" "a dej no, partybreaker!" kmal so dojel da se ne zajebavam in so nekateri clo stopl do mene in rekl "svaka cast. zuras brez alkota, kapo dol" no in tko je zacela krozit dobra energija, plesal smo in jst sm tankala svoj sok. prhajal je vse vec ljudi in prostor je bil vse bolj neudoben. cudni snubci, pijani prjatli in ja, da ne pozabim, bitch ko zanals nasproti mene. ubijala me je, vidla sm, kako me s sladkim nasmehom ubija.
vse tezje mi je blo skakt tm na tisto muziko in sploh mi je blo neprijetno, ce na desni nism mela bratranca, na levi pa najbolsega prjatla. cim smo se pomesal, sm zmrznla. umaknla sm se in ko kup nesrece skusala umirit svojo glavo v kotu sobe. sm si govorila "vse je ok. sej ti ni treba met nobenga druzga zravn samo bratranca. ok je" in sm probala se enkrat...nazaj v krog, kjer je gruca ljudi skakala objeta na neke old sql komade. moji intervali neugodja so postajal vse pogostejsi, sploh ko me je sicer zlo dobr prjatu zacel mal prenezno objemat....halo, not feeling comfortable. sm mu rekla,d a me je zamesu z eno lubico, s kero sta ze prej serala socne groove. ni pomagal, in tko sm ostala brez suporta na levi. spet sm izstopla iz kroga in prjatlci povedala, da bom sla domou. prosila me je, naj se mal ostanem. sm rekla, what the hell, 15 minutes cant hurt. well I was wrong.
vse bolj mi je krclo zelodec, sm misla, da je zarad soka, pa sm popila vodo. ni pomagal. v zelodcu je bla ognjena kepa. v grlu se mi je nabiralo kozlanje in zacela sm se trest.
zavest se mi je zozala in kljub temu,da okrog mene v tistem trenutku ni blo nobenga in sm mela kr velik prostora, so me ljudje dusil. v nekem trenutku so se vsi spremenil v posasti. muzike sploh nism slisala in v glavi mi je samo odmeval: domov domov domov, takoj. nivarno tukaj! bla sm na robu solz, v sebi pa sem kricala. grizla sm nohte in sama sebe objela z obema rokama, nobenga nism hotla spustit blizu.
bratranec je opazu, da mi ni ok, objel me je in me pelu vn, na zrak. stisnu me je k seb in tko sm se pocutla mal bol varno. organiziru mi je revoz in v 10 minutah sm bla ze na poti domov.
najprej sm se zjokala ko dz. iz mene je samo bruhalo. lovila sm sappo in nism se mogla pomirit.
ze prej sm si oblibla, da bom se nazrla ko pridem domou. tik predno sm napadla hladilnik, me je zmotu telefon. firbcna sm bla, kdo je, zato sm sla po telefon in prebrala sms. od moje najboljse prijateljice, ni je blo na zuru, vprasala je, ce kj plesemo. v tistem se mi je zdel, ko da me je vprasala: hey, kaj je narobe! in sesedla sm se na tla sred kuhne in ji zacela pisat.
" ja neki smo presal /..../ i broke down.sm mela napad panike, zdj sm doma, sm se zjokala, valda bo bols." in ko sm ze drzala telefon v roki, sm poklicala fanta. nic na svetu si nism zelela bolj kot pa slisat njegov glas. samo to. samo da mi rece, da bo vse ok. sicer se mi ni oglasu, ampak sm se tut njemu skasla mal na tajnico in mi povedala, da ga pogresm. takrt sm se ze pomirila.
ugasnila sm luci, se umila in sama seb zazelela lashko noc, in si oblubla, da bo jutr vse vredu.
zbudila sms e po petih urah spanja, tko da mam dans zjeban dan, in zelodec mi gori. neki sm zacela zrt prej, in v tisti jezi sm prekrsla pravilo, k sm ga dobila na zacetku zdravljenja: nic tehtanja, vsaj eno leto.
ampak, rabila sem razlog za naziranje, to naziranje zarad tesnobe sm ze dost se naucila obvladat. moje telos e, odkar sem na zdravljenju, intenzivno spreminja. moj obraz in moja postava. nosim 1-2 stevilki manjse hlace in small size majice/puloverje..... tahts all that matters, right!? ja, ce nisi bulemik, pol ti stevilke pomenjo vec, in stevilka NIKOL ni taprava. nikol.
stopla sm na tehtnco, blo je zlo neprijetno, in najprej sploh ni hotla delat, sm ze rekla: thanks universe, i get it, in sm stopla dol, a v tistem vseeno ujela stevilko.
zakricala sm!!!!!!!!!!! oblil me je pot in naravnost v wc se skozlat, sploh nism mogla zadrzat. niti grama manj mi ni tehtnca pokazala, niti grama manj!!
vse se je sesul ko hisica iz kart. v trenutku. nism vec vedla, kaj ej res in kaj narobe. vse je v moji glavi. kr neki mam obcutek, da sm shujsala, pa nism. bedna sm, naivna sm in nesposobna shujsat.
napadla sm nutelo, pojedla sm tri velike kose kruha z nutelo, namazano na debelo...res debelo, pa se en sendvic..... ampak kr v nekem trenutku sm si rekla: pa dej ne seri.zjebana si, ni ti kul, jebes vago, kdo ve zakaj ti je tko pokazal, dej ulez se pa mal se nakuleri najprej.
sm se ubogala.
in za nagrado me je poklicu fnt, in tko je vse skupi minil, tisto tahudo.
ze cel dan se pocutim precej mrtvo in na nek nacin sm razocarana, ker sm se vedno ujeta v tem svetu tesnobe, nism se sposobna kr it vn med ljudi in pac bit med ljudmi. zato sm se veselila tistga zura, ker sm se pocutla dovolj mocno, nism se prepricvala da sm debela in grda, in to je bil dosezek.
no, vseeno sm mela dve uri in pol social life-a in naslednjic bo verjetno bols.
tut ta vikend tesnonih napadov bo minil, sigurno bo.
No comments:
Post a Comment