Power and weakness

spet eden tistih momentov, ko se mi zdi, da bo od zdj naprej vse drugace. nic ne bo isto, blize sem sama sebi spet za en korak. nevem zakaj ampak neki mi je prebil, da tocno vem, zakaj sama seb nisem vsec.
vem za eno stvar, ki mi pr meni ni vsec in ji recem ogaba. razmisljala sem ure in ure o tem, pa sm se odlocila, da si odpustim in grem naprej. tega nebom vec pocela, lahko zivim iskreno, lepo in posteno. nisem bla postena. in temu je upam da prsel konec. deep down sm iskren clovek, clovek nacel in clovek poguma. sem drugacna, in to drugacnost bom iskoriscala se naprej. ni slabo biti jst. drzna sem. lahko sem dzrna, predvsem pa sem lahko zelo iskrena oseba. vidim dobro in slabo, a se vedno obesim na dobro. ugotovila sem, da nimam vec zaupanja v zivljenje, vvesolje in vase. verjamem, da zivim slabo in kompliciram stvari tko ko sm bla naucena. nic se ne resi samo od sebe, trudit se mors in nesmes bit naiven. nic od tega nisem jaz. jst sm zlo naivna, rada sem naivna, zivljenje je veliko lazje, ker se s pol stvari sploh ne obremenjujem, ok trudit se je treba, ampak tisto kar v zivljenju steje, je iskrenost, na tem podrocju se je treba trudit, ne v sluzbi 15 ur. in ne, stvari se resijo same, vsaka stvar ima svoje mesto in s casoma se stvari posedejo. to sm vedno verjela, a zdj sm ratala ena izmed mnogih zagrenjenih, nesproscenih ljudi. tega nocem.
vcasih sem se zbujala, zivela in zaspala z reggae glasbo, to mi je bilo vodilo, to so bile moje molitve...zdj poslusam ta bedn pop ce ze kj vrtim v avtu. true love je nekaj, v kar sem vrjela, zdj vrjamem v prevare. prevare vidim vsak dan, vidim kako se zivi z lazmi in s prevarami, z neiskrenostjo in nesramnostjo. to sem postala. nesramna in neiskrena. pozabila sem na svoje vrednote, na svoja prepricanja in na svoje upe. verjela sem v sanje, vedno sem verjela v sanje. verjela sem, da se sanje uresnicijo, da se uresnici absolutno vse, ce si to le zelimo dovolj mocno in ce smo pripravljeni na to spremembo. vse to sem verjela in o tem danes ni en duha ne sluha. ni upanja ni poguma, ni drznosti ni prepricanja ni vere. prazna sem. brez vsega tega sem prazna, ne obstajam, nevem kdo sem. vcasih sem verjela, da je v zivljenju vse popolno, prav vse, zdaj vse vidim obratno. utrujena sem ves cas, neznam povedat, o kaksni utrujenosti govorim, ampak izmucena sem, fizicno sem izmucena, pecejo me misice, bolijo me sklepi, boli me glava, ledvica, roke... nimam moci. glava je polna strahu, dvomov in crnine, komaj sledim zivljenju. ne zavedam se, da sem ziva. moja dusa me je zapustila, telo pa brez duse ne more funkcionirat. vidim duso poleg mene, se vedno je blizu, a ni v meni. bolna sem, zelo sem bolna. vrocina mi ne pade in vem, da je to zaradi krca, v katerem sem ze kar nekaj casa. moram se sprostit in ne panicarit.
to mi je zdj kristalno jasno, da hocem bit jst jst, hocem bit to kar sem in ne to, kar okolje prcakuje od mene. nism kul taka ko sm zdj. ne uredim se po svoje, ker se mi ne da poslusat komenttarjev doma, ne hodim glasna po svetu, ker se mi ne da poslusat kritik danasnje druzbe, ki ma vse pojme obrnjene na glavo. bojim se bit kriticna, ker imam drugacno mnenje o vsem, zavracam svoje potrebe in svoja pricakovanja. zgubljena sem.
ampak vse to, vse to mi je jasno, cutim resnico, cutim odgovor in cutim, kako blizu sem, da se spet sprostim in zivim. prepricana sem, da mi bo selitev nazaj na svoje prinesla veliko lepega. ta trenutek mi je vse to jasno, ta trenutek je tako mocan. ta trenutek se pritozujem nad sistemom, grajam sama sebe, poslusam gentlemana, zivim svoje zivljenje, zivim svoje sanje in negujem svojo drzino. trenutno sem druzina sama sebi, in ta puncka v meni je moj otrok, moja druzina je moj fant in moja druzina je svet, moj dom je afrika. moje poslanstvo je razumeti, uciti, voditi.
namen mojega zivljenja je sijati, peti in plesati, ustvarjati in spreminjati. zivljenje je!
zivljenje sem jaz! zivljenje si ti!
ta trenutek vidim vse kristalno jasno, in neucakana sem, kdaj bom vse to lahko prenesla v prakso....kdaj? sedaj, v tem trenutku, ta trenutek.... ampak neucakana sem, da bom cez neko obdobje pogledala nazaj in rekla, od takrat naprej se je vse spremenilo. zivljenje je moja vera. ljubezen in prijaznost. iskrenost. postenost. to sem jaz.
bulimija gre z mano, ni se mi treba borit proti njej, skupaj sva, to sem jaz. v tem trenutku. vse je popolno, tako kot je v tem trenutku le to lahko popolno. ostani v stiku s seboj, ne se zgubit. ne se prodat. komu na cast. ne boj se, da bos ostal sam, to je nemogoce. miljarde in miljarde ljudi je na svetu, nemores ostati sam. tega naj te ne bo starh. zivi po svoje. zivela bom po svoje zivim po vsoje. nihce mi tega ne more vzet, nisem se rodila, da bom last nekoga. svobodna sem. svobodna dusa. diham, zivim, cutim. rastem in se ucim. ustvarjam. skoraj cutim moc teh besed.
v krcu sem, sprostila bi se rada. vem, da je moc tega trenutka neizmerna, ampak tudi vem, da cez pol ure ne bo vec imelo moci nad depresijo. resetirm se vsako uro. v vsakem trenutku se mi zdi, da se stvari lahko obrnejo na slabo. ce mi je sedaj kul, sim islim, ne se prevec ufurat, vse se bo podrlo. jebena depresija.
POGUM!
nimam poguma verjeti. nevem kaj se mi je zgodil, vsa preteklost je prsla na dan in v nekem trnutku je prevzela nadzor nad sedanjostjo.
enkrat je ena gospa rekla: "v trenutku ko vidis, da preteklost upravlja s svojo sedanjostjo, se mors zbudit in pretrgat vse, zacet od zacetka." to je bla edina pametna misel te osebe, ki je k moji bulimiji pripomoga tone in tone kozlanja. moja bivsa delodajalka, nesramna ko sam satan, nepostena in zlagana. zivela je na racun drugih in lagala v obraz. fuj. zaradi nje sem kozlala vsak dan eno uro po sluzbi. pa dobro, to je zdj mem.
dans sm napisala pismo sebi, prosila sem sebe naj ne delam vec dreka in jaz v zameno ne bom vec utrujala s preteklostjo. its time to let go. its ok.
everything is ok.

kako mi preskakuje gčlava, te objave bols da ne grem brat se enkrat, pomoje nima nibenega smisla.

ljudje grejo, prav je tako da grejo. odkar se ne druzim vec s tremi dolocenimi osebki, ki so mi prej pomenili zivljenje, gre moj rehab naravnost gor. vcasih pogresam eno prijateljico, a sem mirna, ko pomislim na njo. upam, da ji gre dobro, da je mirna in da je srecna. za drugi dve nimam obcutkov. fuck off si mislim. ko so se nasi break upi zgodili, sem misla, da tega ne bom nikol prezivela, pa sem, in super mi je.
lepa mera negativne energije je sla stran. ni me strah.
imam angele varuhe ob sebe, vem da jih imam. duse, ki me cuvajo.

vse je v redu.
ni mi vsec, spremenila bom.
v vsakem, absolutno vsakem trenutku imamo vso potrebno moc, da nardimo spremembno. v vsakem trenutku. seveda je najlaze jokat in piskat in s eprtozvat, vsaj pri meni je tko, ampak nihce drug nima te moci da ti spremeni zivljenje, kot jo imas ti. to me vedno frapira, ko tko razmisljam. vsak momemnt smo lahko boljsi od tega, kar smo zdj, ce hocmo bit.
no, se vedno sem zelo zelo zaslepljena in globoko nekje v podnu, da bi zdj v tem trenutku kj spremenila, me ne gane, se mi ne da.... ampak cutim,d ase m vsak dan blize tej moci. to moc lahko dosezes le z iskrenostjo, postenostjo, odprtosjo.

verja, pridi no nazaj.
zvleci me iz tega dreka, iz te tegobe.

dans se cel dan jokam in gabim sama sebi, tako debela sem. moja rit je velka za kamion, faca pa grda ko da sm iznakazena. tko sm zaspala uceri tko sm se zbudila dans. sploh se mi ne da it stuserat, kaj sele namazat. zuni sije sonce, pa si mislim ko gaje**, jst ne maram sonca. ma mi vzbuja slabo vest, k vsi manicno zacnejo pohajkovat po soncu, jst pa furam depresijo za stirimi stenami. pokrjem se z odejo in zaspim. spala bi, ves cs bi spala, utrujena sem.
zgubljam se. volja mi pada, s tem psianjem pred mojimi ocmi. vidim, kako me nekaj vlece dol.
gremo dol.
grem dol.
dol.


moc trrenutka, ja. ta trenutek se je odlocu, da me bo spravu na kolena, ker mi je slo se par minut nazaj predobro. bolj ko sem pisala, bolj se mi je napihovala rit. prisezem. sprmemba je ocitna, kao se pocutim, cutim speh in zelodec na bruhanje mi gre. kricala bi.
ne da se mi fajtat nazaj.
grem spremenit naslov objave.... prvoten naslov je bil: "moc trenutka.moc odlocitve" pa zdj vs ta jamr na koncu ne ustreza....
nima veze, grem, predno do konca zamorim.
love-
LOVE. FAITH.
FAITH.

Power and weakness.